Z novelama zakonov o davku na dodano vrednost in o davku od dohodkov pravnih oseb želi vlada prenesti določila področnih evropskih direktiv. Spremembe pri DDV se nanašajo na opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo, pri obdavčenju dohodka pravnih oseb pa na izogibanje davkom. Za DDV bodo med drugim uvedene poenostavitve obveznosti plačevanja davka ter izdajanja računov pri opravljanju telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronskih storitev, kadar se te storitve opravljajo končnim potrošnikom v drugih državah članicah.

Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Vlada je sprejela predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katero umika masovni avtomatični informativni izračun za letne pravice iz javnih sredstev, ki bi se moral začeti uporabljati prihodnje leto. Ohranil se bo dosedanji sistem mesečnega preverjanja. Svojo odločitev vlada utemeljuje s tem, da želijo, da se prehod na nov sistem podaljševanja letnih pravic s strani centrov za socialno delo po uradni dolžnosti opravi kakovostno, z manj težavami in zaostanki. Še vedno pa velja, da strankam za podaljševanje letnih pravic, kot so otroški dodatek, subvencija vrtca, malice ali kosila in državna štipendija, ne bo treba oddati vloge.

Visoko število sodnikov v Sloveniji
Svet Evrope je objavil poročilo o pravosodnih sistemih v evropskih državah, tudi v Sloveniji. Poročilo ugotavlja, da Slovenija za pravosodni sistem namenja več sredstev od evropskega povprečja. Glede na podatke v poročilu ima Slovenija dvakrat več sodnikov na 100.000 prebivalcev od evropskega povprečja, hkrati pa ima dvakrat manj odvetnikov. Slovenija je med državami, v katerih imajo sodniki na začetku kariere najnižje bruto plače glede na povprečno plačo v državi (manj kot dvakratnik povprečne plače). Evropsko povprečje za sodnike začetnike je 2,5-kratnik povprečne plače, ob koncu kariere pa 4,5-kratnik povprečne plače v državi.

Surovo ravnanje in delo na črno
Na novinarski konferenci je vodja sektorja za predšolsko vzgojo Vida Starič Holobar izpostavila, da je zavod Kengurujčki, v katerem naj bi surovo in neprimerno ravnali z otroki, izvajal dejavnost varstva otrok na črno. Na tem naslovu je od leta 2015 sicer registrirana oseba, ki lahko varuje šest otrok, a je vsaj pretekli petek tam ni bilo. Starič Holobar je pojasnila, da je dejavnost varstva otrok izvajal zavod, ki je sicer imel registrirano to dejavnost, ni pa bil vpisan v razvid pri ministrstvu. Znova je opozorila starše, naj se na ministrstvu pozanimajo o tem, ali so zavodi in zasebniki, katerim dajejo otroka v varstvo, vpisani v razvid.

Rebalans finančnega načrta ZZZS
Vlada je dala soglasje k rebalansu finančnega načrta zavoda za zdravstveno zavarovanje za letos. Prihodki in odhodki so načrtovani v višini skoraj 2,9 milijarde evrov, kar je 35 milijonov evrov več od predvidenih v finančnem načrtu. Rebalans predvideva uravnoteženo poslovanje zavoda v letošnjem letu v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu. Na prihodkovni strani so upoštevana sredstva, ki jih zavodu v letu 2018 zagotavlja državni proračun, in sicer 40 milijonov evrov na podlagi novele zakona o zdravniški službi za pokrivanje izdatkov za plače in nadomestila pripravnikom, sekundarijem in specializantom ter 18 milijonov evrov za tekočo porabo.

Eko krog opozarja na hrup v okolju
Nevladna organizacija Eko krog je znova opozorila na po njihovem sporno uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki jo je konec junija sprejela prejšnja vlada. Čudi jih tudi odziv nove vlade, ki se ne zmeni za poziv za začasno zadržanje izvrševanja uredbe. Minister Jure Leben sicer napoveduje njene spremembe. Uredba je po mnenju predstavnikov omenjene okoljske nevladne organizacije sporna, ker mnogim obstoječim virom ukinja aktivni status vira ter omiljuje dovoljene vrednosti hrupa. Zatrjujejo, da je vlada v odstopu niti ne bi smela sprejeti, saj pri tem ne gre za tekoče posle.(TFL)