Premier Miro Cerar je zaradi izjav hrvaškega kolega Andreja Plenkovića na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku 72. zasedanja Generalne skupščine ZN, da je odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško primer spodkopavanja mednarodnega prava, odpovedal obisk v Zagrebu. Ta je bil predviden za 27. september. “S tem, kar je povedal, da je arbitražna odločba nična, je odstopil od najinega dogovora. To je za Slovenijo popolnoma nesprejemljivo stališče, ki ne omogoča razgovora v Zagrebu, zato pogovor prihodnji teden tam ni več smiseln," je ocenil premier. "Palača ZN ni oder za reševanje takšnih medsebojnih vprašanj,” je dejal Cerar in poudaril, da Slovenija ostaja odprta za dialog, ampak šele ko in če bo Hrvaška sprejela arbitražno odločbo.

Slovensko pranje iranskega denarja
Poslanci so obravnavali javni del vmesnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije, ki se ukvarja z zlorabami v bančnem sistemu, glede suma pranja denarja v primeru Farrokh v NLB. Poročilo, kot je dejal predsednik komisije Anže Logar, opozarja na politično odgovornost, poslanci pa so napovedali podporo sklepom za nadzor nad primerom. Preiskava se nanaša na nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB oprala za približno milijardo dolarjev. Logar je poudaril, da je govora o sumu pranja denarja, dokazovanje tega kaznivega dejanja pa je delo organov pregona. Tajni del poročila bo DZ obravnaval danes na zaprti seji.

Zvišana napoved gospodarske rasti
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je pričakovano zvišal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos tako po novem napoveduje 4,4-odstotno realno rast BDP, kar je 0,8 odstotne točke več od spomladanske napovedi. Za 2018 je medtem napoved rasti zvišal s 3,2 na 3,9 odstotka. Projekcija trenutno ugodnih trendov na prihodnost, ki je v ozadju dvigov zadnjih ocen gospodarske rasti s strani vrste inštitucij, je lahko nevarna, so ob napovedi Umarja sporočili iz GZS. Ta čas bi morali po njihovem izkoristiti za zmanjševanje dolga. Večja gospodarska rast bi morala biti čas za prestrukturiranje javne porabe, katere rast bi morala v prvi meri zaostajati za rastjo davčnih prilivov, so prepričani.

Poziv h kadrovski krepitvi delovne inšpekcije
Poslanske skupine so na seji DZ večinoma izrazile podporo predlogoma novel zakonov o inšpekciji dela in urejanju trga dela, je pa bilo slišati opozorila o še vedno odprtih nekaterih vprašanjih. Tako so se tudi v koaliciji med drugim zavzeli za kadrovsko okrepitev inšpektorata za delo, opozicija pa je bila kritična do višine sankcij za nespoštovanje obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Predlog novele zakona o inšpekciji dela po navedbah pristojnega ministrstva rešuje predvsem dva pomembna problema, in sicer vprašanje prekarnosti in pristojnost inšpekcije v primeru neizplačila plač.

Omejevanje fiktivnih vpisov v srednje šole
Predlogu novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, s katerim se želi omejiti fiktivni vpis v srednje šole ter izenačiti pravice do izobraževanja za tujce in jim zagotoviti tečaj slovenščine, se glede na predstavitve stališč poslanskih skupin na seji DZ obeta nadaljnja obravnava. O tem bodo poslanci odločali v torek. Večina poslanske razprave je bila namenjena omejitvam fiktivnega vpisa. V SDS so že napovedali dopolnila k predlogu novele zakona. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota je zagotovila, da bodo "vse predloge v dobro dijakov natančno pregledali".

Vse lažji dostop do informacij javnega značaja
Skupno število zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki jih letno rešijo državni organi in organi lokalnih skupnosti, se vsako leto povečuje. Tako je bilo leta 2015 rešenih 7828 zahtevkov, leta 2016 pa 8387, ugotavlja skupno poročilo o izvajanju zakona o dostopu do informacij javnega značaja za leti 2015 in 2016, ki ga je sprejela vlada. Na drugi strani se število odločb Informacijskega pooblaščenca RS v zvezi s pritožbami zoper odločitve državnih organov in organov lokalnih skupnosti v primerjavi z letom 2014 ni bistveno povečalo. Leta 2014 je informacijski pooblaščenec izdal 166 odločb, leta 2015 188 odločb in 175 leta 2016.(TFL)