Vlada je podprla predlog uredbe EU o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov EU in dokumentov za prebivanje, ki jih države izdajo državljanom drugih članic EU. V dokumente bi po predlogu vključili tudi biometrične identifikatorje in prstne odtise. Trenutno se namreč zahteve, kaj vse morajo vsebovati osebne izkaznice, ki so jih izdale članice, in dokumenti za prebivanje za državljane EU, ki prebivajo v drugi državi članici, močno razlikujejo. Vlada se s predlogom strinja, bo pa Slovenija v pogajanjih predlagala nekatere spremembe uredbe. Med drugim, da se med izjeme doda osebne izkaznice, izdane z enoletno veljavnostjo, dodatno pa bo tudi preučila potrebo po shranjevanju podatkov za e-storitve.

Na seji vlade tudi tožba proti Hrvaški
Vlada se je na seji tudi seznanila z vsebino predlagane tožbe proti Hrvaški pred Sodiščem EU zaradi kršenja prava EU v povezavi z neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji. Vsebina tožbe ostaja zaupne narave. Seznanila se je tudi z informacijo o posledicah za Slovensko vojsko po izteku odložnega roka iz odločbe ustavnega sodišča glede vadišča Poček. Poleg tega je vlada sprejela sklep o preoblikovanju javnega zavoda Kobilarna Lipica ter imenovala prve člane nadzornega sveta nove družbe. Izdala pa je tudi dve uredbi na podlagi zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, in sicer uredbo o podatkih v evidenci vrednotenja ter uredbo o dejanskih rabah zemljišč.

Varstvo pacientovih pravic
Vlada je sprejela besedilo poročila o stanju varstva pacientovih pravic za leto 2017. Iz njega je razvidno, da je število pacientov, ki se obrnejo na zastopnike pacientovih pravic, za približno četrtino več kot leto prej. V letu 2017 se je na zastopnike pacientovih pravic obrnilo 10.338 pacientov, izvedenih je bilo 1211 neformalnih posredovanj pri izvajalcih in 199 prvih obravnav kršitev pacientovih pravic. Porast števila pacientov, ki so se obrnili na zastopnike, gre na eni strani pripisati večji prepoznavnosti zastopnikov, po drugi pa tudi boljšemu poročanju zastopnikov, je zapisano v poročilu.

Razširjeni program v osnovni šoli
Strokovni svet za splošno izobraževanje se je na seji med drugim seznanil s kurikularnim dokumentom Razširjeni program za osnovno šolo (Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli). Ker je na dokument veliko kritičnih pripomb, so se strinjali, da se te pošljejo zavodu za šolstvu. V projekt naj bi se vključilo 175 osnovnih šol, ki morajo pred tem pridobiti še soglasje staršev. 20 šol bo z novim šolskim letom uvedlo obvezni prvi tuji jezik za prvošolce, obvezni drugi tuji jezik v sedmem razredu ter preizkus koncepta razširjenega programa na področju gibanja in zdravja, kulture in tradicije.

Stavke kontrolorjev zračnega prometa
Evropska komisija ne bo omejevala pravice do stavke kontrolorjem zračnega prometa, potem ko sta to predlagala letalski prevoznik Ryanair in družba IAG, ki je lastnica British Airways. Družbi sta želeli doseči, da EU posreduje pri Franciji glede omejitve stavk, saj so morali zaradi teh v začetku leta odpovedati let več kot 750.000 potnikom. V Evropski komisiji so poudarili, da zagovarjajo temeljno pravico zaposlenih do stavke, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Prepričani so, da omejevanje pravice do stavke ne bi pripomoglo k rešitvi nastalih težav.

Hitro odzivne kibernetske sile
Devet članic Evropske unije se je odločilo za oblikovanje hitro odzivnih sil na kibernetske napade. Gre za projekt v okviru novega obrambnega pakta EU, je sporočila Litva, ki projekt tudi vodi. Sporazum o sodelovanju v pobudi so podpisali obrambni ministri Estonije, Hrvaške, Nizozemske in Romunije. K projektu pa bodo kasneje pristopile še Finska, Francija, Poljska in Španija. V teh silah naj bi delovali strokovnjaki, ki bi bili potem v stalni pripravljenosti pomagati nacionalnim oblastem v boju proti kibernetskim napadom. Skupina naj bi zaživela v prihodnjem letu.(TFL)