Računsko sodišče poziva k reformam

Računsko sodišče je pripravilo analizo gibanja javnega dolga države. Opozorilo je na strukturni primanjkljaj, ki povzroča dolg, ter pozvalo k pokojninski in zdravstveni reformi, racionalizaciji javnega sektorja, prenovi kadrovske politike, reformi lokalne samouprave ter premisleku o ravni socialne države.

Na podlagi opravljene revizije za leti 2012 in 2013 pa je računsko sodišče ocenilo, da ureditev financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov v pretežnem delu ni zagotavljala učinkovitega sistema financiranja in delovanja. Od vlade zahteva predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati izvedene popravljalne ukrepe.

DZ je po več kot peturni razpravi sklenil, da je predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, ki daje podlago za uvedbo elektronskega potrjevanja računov pri plačevanju blaga in storitev z gotovino oziroma uvedbo t. i. davčnih blagajn, primeren za nadaljnjo obravnavo. Sistem naj bi po načrtih vlade zaživel 2. januarja 2016.

DZ je s 36 glasovi za in 23 proti v prvem branju podprl tudi predlog zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. NSi želi z zakonom urediti postopke urejanja vojnih grobišč. Že razprava je nakazala možno podporo zakonu, v glasovanju pa se je izkazalo, da so predlagatelji k podpori pritegnili tudi večino poslancev SMC in poslanko ZaAB.

Konfederacija slovenskih sindikatov (KSS) je vložila zahtevo za presojo ustavnosti delov starega in novega pokojninskega zakona, po katerih se delavcem, ki jim delodajalec ni plačeval prispevkov od bruto plače, odmeri nižja pokojnina. Zakon ne more omogočati zmanjšanja pokojnine zaradi nedelujočega pokojninskega sistema, trdijo v konfederaciji.

Odbor ministrov Sveta Evrope je sprejel prvi niz zavezujočih standardov za boj proti t. i. tujim terorističnim borcem. Sprejeli so dodatni protokol h konvenciji SE o preprečevanju terorizma. Na zasedanju, ki se ga udeležuje tudi zunanji minister Karl Erjavec, so med drugim obravnavali še poročilo o človekovih pravicah in krizo v Ukrajini.

Slovenija želi izjemo v novih evropskih pravilih o avdiovizualnih storitvah, saj obstoječa zakonodaja omogoča nepošteno konkurenco, ki škodi slovenskim ponudnikom avdiovizualnih storitev ter ne zagotavlja kulturne in jezikovne raznolikosti v Evropski uniji, je včeraj v Bruslju poudarila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Slovenija je izpostavila problem tujih televizijskih programov, ki oddajajo program v tujem jeziku s slovenskimi podnapisi in oglasi v slovenskem jeziku.(TFL)