Slovenski politični vrh zagotavlja trdno odločenost za enotno spoštovanje arbitražne sodbe in njeno implementacijo v dialogu s Hrvaško ter ob obveščanju Evropske unije, je po srečanju povedal premier Miro Cerar. Po njegovih besedah so v konstruktivni razpravi ocenili, da mora biti Slovenija v procesu implementacije odločna, a preudarna. Tudi predsednik republike Borut Pahor je poudaril, da je treba uveljavitev razsodbe doseči na miren način in s pogovori. Hrvaški premier Andrej Plenković medtem ocenjuje, da bi bilo dobro, če bi Evropska komisija ostala v okviru svojih pristojnosti, med katerimi ni vprašanja meje med Hrvaško in Slovenijo. Izpostavil pa je pomembnost srečanja s Cerarjem, ki je napovedano za 12. julij v Ljubljani.

Slovenija kot zgled
Minister za pravosodje Goran Klemenčič se te dni udeležuje uradnih obiskov z visokimi predstavniki Sveta Evrope ter Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Sestal se je tudi s predsednikom ESČP Guidom Raimondijem, ki je Slovenijo pohvalil kot "model za zgledno izvrševanje sodb ESČP". Raimondi priznava napore Slovenije, še posebej pri implementaciji pilotnih sodb o sodnih zaostankih, izbrisanih in starih deviznih varčevalcih. S Klemenčičem sta tudi izrazila upanje, da bi obudili proces pristopanja EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Minister je nagovoril tudi Odbor ministrskih namestnikov, kjer je spregovoril o temeljnem načelu vladavine prava.

Interventni zakon zaradi pozebe
Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podprl predlog interventnega zakona o ukrepih za odpravo posledic aprilske pozebe v kmetijstvu, ki ga je vlada sprejela minuli teden in ki ureja postopke ocene škode ter nujne ukrepe za odpravo posledic pozebe. Tako opozicijska kot koalicijska stran sta sicer pripravili številna dopolnila. Kot je uvodoma pojasnila državna sekretarka na ministrstvu Tanja Strniša, so ukrepi, ki jih predlaga zakon, usmerjeni v neposredno finančno pomoč najbolj prizadetim in ogroženim kmetijskim gospodarstvom. Zakon med drugim daje podlago za delni ali celotni odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

DS podprl spremembe zdravstvenega zakona
Državni svetniki so na terenski seji v Mariboru med drugim podprli predlagane spremembe in dopolnitve zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je vlada predložila v obravnavo državnemu zboru. Seje se je udeležila tudi zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, ki je pojasnila predlagane spremembe zakona. Državni svetniki so predlagane rešitve podprli brez razprave, še pred tem pa je Peter Požun kot predsednik predstavil stališče komisije državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Kot je dejal, so državni svetniki v svojih razpravah o zdravstvenem sistemu že večkrat poudarili nasprotovanje vnosu neoliberalnih in izrazito tržnih konceptov v sistem zdravstvenega varstva.

Kadrovska podhranjenost policije
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se je seznanil z letnim poročilom o delu policije. V razpravi so poslanci izpostavili kadrovsko podhranjenost policije in področje prometne varnosti. Kot navaja poročilo, je bilo v lanskem letu na slovenskih cestah prometnih nesreč sicer manj, a so zahtevala več življenj kot v letu 2015. Ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar veseli, da ima policija po dolgih letih stagnacije na voljo več sredstev za opremo in vozila. Kot pomemben problem, s katerim se bodo še soočali, pa je tudi ona izpostavila kadrovsko krepitev policije.

Resolucija o zatiranju kriminalitete
Odbor DZ za notranje zadeve je govoril tudi o izvajanju resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za lani. Za koordinacijo in nadzor nad izvajanjem skrbi medresorska skupina, ki jo vodi Darko Anželj. Resolucijo je ocenil kot pozitivno, saj državi daje usmeritve na področju sprejemanja zakonodaje in nalog na različnih področjih. Nova medresorska delovna skupina medtem že intenzivno pripravlja novo resolucijo. Ta bo že tretja po vrsti, v njej pa bodo zajeta praktično enaka področja. Vseeno bodo v novi resoluciji po Anželjevih trditvah izpostavljene migracije, večji poudarek bo tudi na varnosti pred terorizmom.(TFL)