Dnevne zakonodajne novosti / 7. december 2017
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 3/2025 z dne 17.1.2025
TEMA DNEVA
Milijardo evrov za izredno usklajevanje pokojnin
Tema dneva

V DeSUS so pripravili novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero želijo odpraviti zaostanek pokojnin iz časa, ko se zaradi varčevalnih ukrepov niso usklajevale. Tako bi se poleg že dogovorjene izredne uskladitve leta 2018 pokojnine izredno usklajevale še v letih 2019-2022. Finančni učinek novele je približno milijardo evrov. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je po predstavitvi predloga dejala, da te poteze niso usklajevali, kot to počnejo sicer. "Zato mi je žal, da jo moram oceniti kot nespodobno predvolilno politično potezo." Tudi iz opozicijskih strank je slišati kritike in očitke o predvolilni preračunljivosti, nekateri pa napovedujejo, da bodo vsebino predloga DeSUS še preučili.

Tudi upokojenci predlagajo nujne ukrepe
Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janez Sušnik je javno pozval DZ in vlado, naj nemudoma razmislita o sprejetju ukrepov za omilitev negativnih učinkov interventne zakonodaje na pokojnine. Ob tem je navedel nekaj po njegovi oceni nujnih ukrepov, ki jih Zdus predlaga zakonodajni in izvršilni oblasti. Po predlogu Zdusa naj bi zakonodajne spremembe uživalcem zagotovile za 40 let pokojninske dobe pokojnino najmanj v višini 62,5 odstotka od pokojninske osnove. "Postopno naj se zvišuje lestvica od zdajšnjih 57,25 odstotka za moške tako, da se v letu 2022 izenači z lestvico za ženske, to je 61,5 odstotka, ter se v letu 2023 za oba spola zviša na 62,5 odstotka," je pojasnil Sušnik.

Financiranje zasebnih osnovnih šol se zapleta
Izpolnitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol se vse bolj zapleta, stranke druga drugi očitajo ideološkost pri iskanju rešitve. Glede financiranja razširjenega programa zasebnih šol je vloženih nekaj dopolnil, stranke pa so ostre tudi do SMC, ki ji očitajo obračanje po vetru, barantanje in licitiranje pri deležu financiranja. SMC je rešitev, da država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financira 100-odstotno, razširjenega pa ne, podprla zato, da se je predlog premaknil naprej, poudarja vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer. A o dopolnilu poslancev SMC, da bi razširjen program financirali 65-odstotno, tudi v njihovi poslanski skupini niso enotni.

Dvojna kakovost nepoštena do potrošnikov
Dvojna kakovost hrane iste blagovne znamke je zavajajoča, nesprejemljiva in nepoštena do potrošnikov, je v razpravi na to temo v Bruslju ponovil kmetijski minister Dejan Židan. Z dosedanjimi rezultati pri reševanju težav na področju delovanja verige preskrbe s hrano v EU pa Slovenija po ministrovih besedah ni zadovoljna. Kot je dejal Židan, so morale nekatere države z namenom zaščite potrošnika in kmeta iti po svoji poti, pri čemer je spomnil, da je Slovenija pred časom pripravila spremembe zakonodaje, ki je zaostrila in uvedla večji nadzor in pregled nepoštenih praks v prehranski verigi.

Zaščita luksuza je dovoljena
Sodišče EU v Luxembourgu je odločilo, da lahko dobavitelj luksuznih izdelkov svojim pooblaščenim distributerjem prepove, da njegove izdelke na internetu prodajajo prek platform tretjih oseb, kot sta Amazon ali Ebay. S takšno prepovedjo lahko proizvajalci po mnenju sodišča ščitijo občutek luksuza, ki jih dajejo njihovi izdelki. Kot je v sodbi zapisalo sodišče, kakovost luksuznih izdelkov ni le posledica njihovih materialnih značilnosti, pač pa tudi videza in prestižnosti, ki jim daje občutek luksuza. Ravno ta pa je bistven element za razlikovanje od drugih podobnih izdelkov. Po mnenju sodnikov v Luxembourgu selektivna prodaja luksuznih izdelkov torej ni v neskladju s pravili varstva konkurence.

Slovenija uspešna pri recikliranju
Slovenija je lani reciklirala skoraj 58 odstotkov v tem letu nastalih komunalnih odpadkov, je sporočil državni statistični urad. To je 35 odstotnih točk več kot v letu 2010 in okoli štiri odstotne točke nad ravnijo lanskega leta, kažejo podatki. Največ komunalnih odpadkov je nastalo v obalno-kraški statistični regiji (577 kilogramov na prebivalca), najmanj pa v zasavski statistični regiji (329 kilogramov na prebivalca). Skoraj 660.000 ton komunalnih odpadkov je bilo zbranih ločeno. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se je glede na prejšnje leto znižal z 69 na 67 odstotkov.(TFL)