Ustavno sodišče je presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno, vlada pa lahko proračunska sredstva za kampanjo porablja, če v njej predstavi tako razloge za kot proti zakonu, meni sodišče. Kot so poudarili ustavni sodniki, mora imeti vrhovno sodišče izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid. Vrhovni sodniki zdaj prioritetno nadaljujejo obravnavo pritožbe Vilija Kovačiča zoper izid septembrskega referenduma o drugem tiru. Kovačič pričakuje njegovo razveljavitev, na ministrstvu pa verjamejo v uveljavitev zakona.

Zmanjšanje pristojnosti DZ
Za predsednika DZ Milana Brgleza je problematičen del sodbe ustavnega sodišča, s katerim slednje DZ jemlje pravico za razpis referenduma, ki jo ima po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi. Namesto DZ bo sedaj to storila Državna volilna komisija, je dodal Brglez. "Vsekakor menim, da bo to zmanjševanje pristojnosti DZ v prihodnje težko odpraviti in popraviti," je še pojasnil. Predsednik vlade Miro Cerar pa je dejal, da bo vlada spoštovala odločitev vrhovnega sodišča glede referenduma o drugem tiru. Ustavno sodišče namreč ni niti ugotavljajo niti presojalo, ali je v konkretnem referendumskem postopku vlada ravnala v skladu z zahtevami iz sodbe. O tem bo odločalo vrhovno sodišče.

Obiskovanje šole ne bo pogoj za otroški dodatek
Predlog novele zakona o starševskem varstvu ne vsebuje več člena, po katerem starši, katerih otroci ne obiskujejo osnovne šole iz neupravičenih razlogov, ne bi dobili otroškega dodatka. Po mnenju Mihe Kordiša iz Levice se je treba najprej vprašati, zakaj otroci v določeni skupnosti ne hodijo v šolo. Zahtevnih družbenih vprašanj po njegovih besedah ni mogoče reševati z odvzemom otroškega dodatka. Odbor je v nadaljevanju potrdil tudi predlog resolucije o družinski politiki 2018-2028 Vsem družinam prijazna družba, katere ključna cilja sta izboljšati kakovost družinskega življenja.

Za necepljene otroke omejitve v vrtcih
Poslanci SMC in DeSUS so v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, s katerim želijo dvigniti stopnjo precepljenosti vsaj na stanje, ki zagotavlja kolektivno imunost. Med ukrepi predlagajo omejitev dostopa do javnega in javno financiranega zasebnega vrtca otrokom, ki niso cepljeni zaradi nemedicinskega razloga. Poleg tega starši otrok več ne bi mogli podati vloge za opustitev cepljenja neposredno pred komisijo za cepljenje. Poslanci z novelo zakona predlagajo tudi, da bi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zdravstvenemu inšpektoratu prijavil necepljene osebe, ki nimajo medicinskih kontraindikacij za to. S tem bi razbremenili izbrane zdravnike.

Negativni vpliv zakona o nepremičninskem posredovanju
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je prekinil obravnavo predloga novega zakona o nepremičninskem posredovanju, s katerim želi vlada dvigniti raven kakovosti opravljanja storitev nepremičninskih posrednikov. Obravnavo bodo nadaljevali na eni od prihodnjih sej. Potrošniki in posredniki so namreč opozarjali, da predlog ponekod zmanjšuje varstvo. Direktor Zbornice za posredovanje z nepremičninami Boštjan Udovič je dejal, da je ministrstvo sicer upoštevalo nekatere predloge, vendar pa jih je toliko spremenilo, da bi nov zakon negativno vplival na pravno varnost na trgu. Ministrstvo denimo ni sprejelo pobude, da se ohrani obveznost usposabljanja nepremičninskih posrednikov.

Trajnostno upravljanje z vodnimi viri
Agencija RS za okolje in raziskovalno središče Forschungszentrum Jülich sta zaključila pripravo modela mGROWA-SI, ki bo državi v pomoč pri trajnostnem upravljanju z vodnimi viri. Regionalne modele so uspešno že izvedli v delih Nemčije, Grčije in Francije, Slovenija pa je prva evropska država, ki ima sistem vzpostavljen na celotnem območju. Sistem omogoča spremljanje vodnega kroga (padavine, izhlapevanje, odtok, napajanje vodonosnikov, voda v snegu, voda v tleh) v mesečni časovni skali s prostorsko ločljivostjo 100 krat 100 metrov za vse ozemlje Slovenije. Časovno in geografsko poznavanje vseh glavnih delov vodnega kroga je osnova za uspešno trajnostno upravljanje z vodnimi viri.(STA)