Vlada je sprejela predlog za začetek postopka za dopolnitev ustave, s katerim bi vanjo umestili slovenski znakovni jezik. Za zvezo društev gluhih in naglušnih je ta poteza izjemnega pomena, saj bi tako uporabnikom znakovnega jezika omogočil polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in svoboščin. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je odločitev vlade pozdravila in pojasnila, da je slovenski znakovni jezik avtohton jezik gluhe skupnosti v Sloveniji in je popolnoma neodvisen od slovenščine.

Vlada o gospodarskih temah
Na včerajšnji seji je vlada predlagala zamik novega množičnega vrednotenja nepremičnin, obveznost zagotavljanja predelave odpadnih sveč pa je prenesla z zbiralcev na proizvajalce oz. prodajalce. Določila je tudi nove smernice za delovanje DUTB, ki se med drugim nanašajo na sprejemanje strateško pomembnih poslovnih odločitev. Pripravila pa je tudi predlog novele zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, ki bo obravnavan po skrajšanem postopku. Razlog za sprejem te novele je opozorilo Evropske komisije zaradi neskladnosti z evropsko direktivo, zaradi česar je Slovenija že prejela dva uradna opomina.

Pomembne novosti v urejanju znanosti
Ministrstvo za izobraževanje je objavilo predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Ta uvaja v znanstvenoraziskovalni sistem pomembne novosti, ki so odgovor na pomanjkljivosti, identificirane v nacionalnih in mednarodnih evalvacijah sistema. Osnutek zakona so na ministrstvu pripravili skupaj z delovno skupino predstavnikov relevantnih deležnikov visokega šolstva, znanosti in gospodarstva. Pri financiranju znanosti ministrstvo sledi zavezam koalicije, da se državna proračunska sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost zagotavljajo v višini najmanj enega odstotka BDP. Rok za posredovanje pripomb na predlog je 18. maj.

Zelena luč za podporo žrtvam kaznivih dejanj
Članice in člani odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide so potrdili novelo zakona o socialnem varstvu. Predlog uvaja novo socialnovarstveno storitev, ki bo na sistemski ravni zagotovila ustrezno podporo žrtvam kaznivih dejanj in njihovim družinskim članom, in sicer strokovno obravnavo s strokovnim svetovanjem. V noveli zakona je navedeno, da bo strokovna obravnava zajemala prepoznavanje stiske upravičenca, seznanjanje, usmerjanje in vodenje, da bi žrtvi kaznivega dejanja omogočili ustrezno psihološko, socialno in finančno izboljšanje položaja. Svetovanje bodo izvajali delavci v lokalnih enotah centrov za socialno delo.

Pomoč pri dokončanju življenja
Predstavniki Društva Srebrna nit in še nekateri podpisniki peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja so včeraj predstavili povzetek mnenj 5000 podpisnikov peticije. Kot je na novinarski konferenci dejal nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, se podpisniki zavzemajo zlasti za avtonomijo pri odločanju o lastni smrti. Predsednica društva Biserka Marolt Meden je poudarila, da v društvu obravnavajo različna področja življenja starejših, a želijo pravno urediti tudi odločanje o smrti. V zvezi s tem so v stiku z ministrom za zdravje Alešem Šabedrom, dopise posredujejo tudi premierju Marjanu Šarcu. Vendar stvari po njeni oceni potekajo prepočasi.

Predlagan veto na preimenovanje praznika
Skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Brankom Tomažičem je podala zahtevo za odločanje DS o predlogu veta na odločitev DZ, ki je praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenoval v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Tomažič je pojasnil, da je termin "priključitev" neustrezen tako s knjižnega kot s terminološkega vidika, saj Primorci niso bili nikoli izven Slovenije, ampak so bili vedno njen del. Primorskega ozemlja zato po njegovih besedah ni mogoče priključiti, pač pa so Primorci veseli, da so se v Slovenijo vrnili. Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947.

Evropski parlament potrdil več predlogov
Evropski parlament je potrdil več predlogov, ki bodo pripomogli k dokončanju unije kapitalskih trgov. Prav tako so evroposlanci potrdili program EU za spodbujanje naložb in dostop do financiranja od 2021 do 2027 (InvestEU). Program predvideva za 38 milijard evrov jamstev, spodbudil pa naj bi za vsaj 650 milijard evrov naložb. Evropski parlament je obenem sprejel še prve evropske standarde za izpuste ogljikovega dioksida za nova težka vozila, torej tovornjake in avtobuse. Poslanci pa so potrdili tudi začasni dogovor o prihodnjem Evropskem obrambnem skladu za naslednje proračunsko obdobje 2021-2027.(TFL)