Vlada je sprejela sklep o ugotovitvi javne koristi za ustanovitev služnosti na obmejnih zemljiščih, kjer je postavljena ograja. Služnost bodo ustanovili za 10 let, jo pa lahko kadarkoli ukinejo, če ne bo več potrebna. Odškodnine lastnikom bodo predvidoma znašale dva milijona evrov. Kot so pojasnili na notranjem ministrstvu, bo višina odškodnine določena za celotno 10-letno obdobje obremenitve zemljišča s služnostjo v javno korist in se bo izplačevala na letni ravni za preteklo leto. Letni strošek odškodnin ocenjujejo na okoli 200.000 evrov, torej v desetih letih na dva milijona evrov. Proračun bodo obremenili tudi stroški vodenja postopkov, ki jih ocenjujejo na 100.000 evrov.

Sodni svet brani trajni sodniški mandat
V Sodnem svetu so se odzvali na nekatere predloge iz osnutkov koalicijske pogodbe šestih strank pod vodstvom LMŠ o omejevanju mandata sodnikov. Zapisali so, da bi "vsakršno zniževanje standarda neodvisnosti sodstva pomenilo poseg v učinkovito sodno varstvo državljanov in državljank, hkrati pa tudi kršitev mednarodnih demokratičnih standardov". To pa ne pomeni, da so sodniki in njihovo delo nedotakljivi. Po slovenski zakonodaji ob trajnem sodniškem mandatu obstajajo številni mehanizmi za zagotavljanje kakovosti dela sodnikov, ki v najtežjih primerih lahko pripeljejo tudi do prenehanja sodniškega mandata, opozarjajo.

Glede NLB poslanci ne predlagajo usmeritev
Skupni odbor DZ se je seznanil s predlogom ministrstva za finance glede NLB in s tem vladi ni dal nobene usmeritve. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman bo s tem jutri seznanila vlado in ji predlagala, naj nadaljuje obravnavo tega vprašanja. "Pričakujem, da bo vlada sprejela potrebne odločitve," je dejala. Skupni odbor DZ je razpravo za spremembo prodajne zaveze za NLB, o izravnalnih ukrepih in o predlogu zakona za zaščito NLB opravil na željo vlade v odhajanju, ki je hotela pred odločitvijo o tej temi pridobiti še mnenje DZ, ki v novem sklicu že deluje. A je bilo v DZ slišati kritike, da vlada s tem prelaga svojo odgovornost na poslance.

Vlada o okoljskih temah
Vlada je na dopisni seji izdala novi uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida in o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka. S sprejemom rebalansa poslovnega in finančnega načrta Eko sklada je temu zagotovila dodatnih skoraj 30 milijonov evrov. Vlada je sprejela tudi odgovor Slovenije na uradni opomin Evropske komisije zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz direktive o vzpostavitvi okvira za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Med drugim pojasnjuje, da je Slovenija v letu 2016 sprejela resolucijo, v kateri je celovito analizirala stanje ter določila strategije in programe za dosego ciljev.

Občine so manj zadolžene
Vlada se je na dopisni seji seznanila tudi s poročilom o zadolževanju občin v letu 2017. Skupna zadolženost občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin se je tako lani glede na leto prej zmanjšala za 2,2 milijona evrov in je konec leta 2017 znašala 841,6 milijona evrov oz. 1,94 odstotka bruto domačega proizvoda. Povprečni skupni dolg na prebivalca je lani znašal 408 evrov. V letu 2017 je ministrstvo za finance 66 občinam izdalo 78 soglasij k zadolžitvi. Skupni obseg novih zadolžitev na podlagi izdanih soglasij je znašal 61,5 milijona evrov. Vlada ugotavlja, da obseg skupne zadolženosti občin v letu 2017 ni zaskrbljujoč.

Hrvaškim bankam grozijo velikanske odškodnine
Višje sodišče za gospodarske zadeve v Zagrebu je potrdilo prvostopenjsko odločitev iz leta 2013, da je osem bank, ki delujejo na Hrvaškem, pri spremembah valutnih klavzul za posojila v švicarskih frankih kršilo pravice potrošnikov. Tudi na drugi stopnji so tako ocenili, da je bila klavzula, ki je veljala med letoma 2003 in 2008, nepoštena. Približno 120.000 hrvaških državljanov bo dobilo možnost, da bodo s tožbami dobili denar za preplačana posojila zaradi rasti tečaja franka in sprememb obrestnih mer. Ocenjujejo, da so banke na nepošten način državljanom vzele 15 milijard kun (okoli dve milijardi evrov).(TFL)