Dnevne zakonodajne novosti / 7. november 2018
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 25/2025 z dne 11.4.2025
TEMA DNEVA
ESČP o problematiki izbrisanih delnic
Tema dneva

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, katerih premoženje je bilo izbrisano v sanaciji bank konec leta 2013. V postopku je združenih osem primerov, ki naslavljajo širok spekter vprašanj, povezanih z zagotavljanjem ustreznih pravnih sredstev razlaščencem v izrednih ukrepih, ki jih je ob sanaciji bank izrekla Banka Slovenije. Prve tožbe so prizadeti na ESČP vložili že 2014.

SMC s pogojno podporo Levici
Poslanska skupina Levica je po besedah vodje Luke Mesca zbrala podpise vseh petih strank sredinskega petorčka za spremembo zakona o minimalni plači, a v SMC opozarjajo, da je del predloga problematičen. Moti jih tudi pomanjkanje socialnega dialoga, je dejal vodja poslanske skupine Igor Zorčič. Vsebino predloga bo sicer Levica predstavila danes. Mesec je pojasnil, da bi se z novelo minimalna plača v dobrem letu zvišala na 700 evrov neto, kar je bila ena njihovih temeljnih obljub volivcem. V SMC bodo po Zorčičevih besedah zakon podprli v delu, ki zadeva zvišanja minimalne plače za prihodnji dve leti.

Dosežen dogovor o povprečnini
Po nekajtedenskih usklajevanjih so predstavniki vlade in občin sinoči dosegli dogovor o višini povprečnine za leto 2019, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Dogovor bodo podpisali danes, njegove vsebine pa še niso razkrili. Povprečnina sicer pomeni sredstva na občana, ki jih občine dobijo od države za izvajanje nalog, ki jim jih predpisujejo zakoni. Občinski izračuni so pokazali, da je strošek izvajanja teh nalog višji od 600 evrov, po nekaterih izračunih celo višji od 630 evrov. V trenutno veljavnem zakonu o izvrševanju proračuna pa je povprečnina za prihodnje leto določena v višini 558 evrov.

Novi ZTFI po nujnem postopku
Odbor DZ za finance je za potrditev na plenarni seji pripravil več zakonov, s katerimi se v slovensko zakonodajo prenaša določbe evropskih direktiv. DZ jih bo obravnaval po nujnem postopku, tudi novi zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) z več kot 500 členi. DZ naj bi tako že na redni novembrski seji poleg novega zakona potrdil še novele zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov. Kot neprimernega pa je odbor ocenil predlog za vračilo denarja iz davčnih oaz, ki so ga pripravili v državnem svetu.

Triletni preizkusni mandate za sodnike
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je na slovesnosti ob dnevu pravosodja na Brdu pri Kranju za prihodnje leto napovedala sprožitev širše družbene razprave o imenovanju sodnikov in uvedbi triletnega preizkusnega sodniškega mandata. "Zdi se namreč, da je dozorelo prepričanje, da je treba imenovanje sodnikov umakniti iz DZ," je dejala. Govorila je tudi o drugih projektih, ki čakajo ministrstvo v tem in prihodnjem letu. Povedala je, da so v zaključni fazi priprave predloga novega zakona o varstvu osebnih podatkov, s katerim želijo odpraviti negotovost, ki je nastala po majski uveljaviti splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov.

Pomanjkljiva lokalna demokracija
Svetovalno telo Sveta Evrope Slovenijo opozarja na nekatere pomanjkljivosti na področju lokalne demokracije. Vlado so pozvali, naj z občinami in njihovimi združenji doseže soglasje o načinu financiranja občin ter poveča njihovo finančno avtonomijo. Nesoglasja namreč po njihovi oceni vodijo v preveliko finančno odvisnost občin od državnih transferjev ter prekomerno regulacijo nekaterih nalog občin. Poročilo Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti sicer ugotavlja, da Slovenija načeloma izpolnjuje zaveze iz Evropske listine o lokalni samoupravi, ki jo je ratificirala leta 1996.

Sodišče podprlo pravico do plačanega dopusta
Sodišče EU je odločilo, da delavec ne more samodejno izgubiti pridobljene pravice do plačanega letnega dopusta, tudi če ni podal prošnje za dopust. Če pa delodajalec dokaže, da delavec ni uveljavljal pravice do plačanega letnega dopusta namerno in ob poznavanju posledic, pravo EU ne nasprotuje temu, da ta delavec to pravico izgubi. V ločenem primeru je sodišče tudi odločilo, da dediči pokojnega delavca lahko od nekdanjega delodajalca zahtevajo denarno nadomestilo za plačani letni dopust, ki ga ta delavec ni izrabil. Potrdilo je, da v skladu s pravom unije pravica delavca do plačanega letnega dopusta z njegovo smrtjo ne ugasne in da lahko dediči zahtevajo denarno nadomestilo.(TFL)