Pravosodni ministri EU so dosegli načelni dogovor o novih pravilih o pravicah potrošnikov v primeru nakupa blaga z napako. Za naše državljane je to korak naprej, zlasti pri varstvu njihovih pravic pri nakupu na spletu oziroma na daljavo, je poudarila pravosodna ministrica Andreja Katič. Slovenija se je ves čas pogajanj intenzivno zavzemala za ohranitev visoke nacionalne ravni varstva potrošnikov. Ocenjuje, da je sprejeto besedilo uravnotežen kompromis med varstvom pravic potrošnikov in interesi podjetij, je pojasnila ministrica.

Zakon o minimalni plači še neusklajen
DZ bo v petek začel redno decembrsko sejo, na četrtkovi izredni seji pa bo obravnaval predlog novele zakona o izvrševanju proračuna ter predlog sprememb zakona o minimalni plači. Predloga morata še skozi pristojna odbora DZ, danes pa bodo zlasti o dvigu minimalne plače tik pred odborom še potekala usklajevanja koalicije in Levice. Pri predlogu, ki med drugim s prihodnjim letom predvideva dvig minimalne plače na 667 evrov, je po opozorilih vladnih predstavnikov in predstavnikov delodajalcev pričakovati nekaj sprememb. Koalicija naj bi denimo predlagala, da izločitev dodatkov iz minimalne plače začne veljati šele z letom 2020.

Računsko sodišče: položajni dodatek je sporen
Dekani na ljubljanski univerzi so za razliko od mariborske in primorske zaposleni kot visokošolski učitelji, in ne kot dekani, zato prejemajo tudi položajni dodatek, je poročala POP TV. Računsko sodišče jih je že trikrat opozorilo na po njihovem mnenju nezakonito prakso, a se ni spremenilo nič. Na univerzi so za STA so izrazili mnenje, da takšna praksa ni nezakonita. Kot so zapisali, je rektor Igor Papič govoril s predsednikom računskega sodišča Tomažem Veselom, s katerim sta se strinjala, da je zakonodaja na tem področju nejasna in kontradiktorna. Dogovorila sta se za sestanek v sredo, na katerem bosta poiskala ustrezne rešitve za večletno neurejeno stanje na tem področju.

Spori posojil v frankih še naprej na sodiščih
V sporih med posojilojemalci kreditov v švicarskih frankih in bankami, ki so se začeli po tem, ko je leta 2015 vrednost franka v primerjavi z evrom poskočila, je po redni sodni poti končan en spor. Kot kaže usmeritev vrhovnega sodišča, bosta v ostalih ključna presoja izpolnitve pojasnilne dolžnosti in delovanje banke v dobri veri. Po podatkih Banke Slovenije so imela slovenska gospodinjstva konec novembra 2014 v švicarskih frankih za 743 milijonov evrov stanovanjskih posojil. Do konca letošnjega oktobra je številka upadla na 390 milijonov evrov, posojila z vezavo na švicarski frank pa so predstavljala 6,3 odstotka vseh stanovanjskih posojil.

Ustavno sodišče o volilni zakonodaji
Ustavno sodišče bo v četrtek razglasilo odločitev v postopku za oceno ustavnosti 4. člena zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev in več členov zakona o volitvah v DZ. Oceno je terjal državni svet, ker je ocenil, da volilni okraji niso oblikovani v skladu z ustavo in da taka ureditev onemogoča, da bi vsak volilni okraj imel poslanca. Novembra lani je ustavno sodišče v postopku ocene ustavnosti opravilo tudi javno obravnavo. Med mnenji je prevladovalo stališče, da volilni sistem zagotavlja vpliv volivcev na izvolitev poslancev, različna pa so bila mnenja o tem, ali je njihov vpliv odločilen.

Lažji dostop do elektronskih dokazov
Pravosodni ministri EU so dosegli načelni dogovor o novih pravilih, ki naj bi sodnim organom pri preiskovanju terorističnih in drugih kaznivih dejanj zagotovila hitrejši čezmejni dostop do elektronskih dokazov. Sodnim organom namreč omogoča, da te dokaze zahteva neposredno od ponudnika storitev v drugi članici. Elektronski dokazi vključujejo na primer elektronsko pošto, tekstovna sporočila, fotografije in video posnetke, shranjene na strežnikih ponudnikov spletnih storitev. Trenutno je čezmejni elektronski dokaz mogoče pridobiti z evropskim preiskovalnim nalogom ali v okviru mehanizma medsebojne pravne pomoči, vendar so ti postopki običajno dolgotrajni.

VB lahko sama ustavi brexit
Velika Britanija se še lahko enostransko in brez posvetovanja z drugimi članicami Evropske unije odloči, da marca prihodnje leto ne bo izstopila iz povezave, je danes odločilo Sodišče EU v Luksemburgu. Kot je še zapisalo v razsodbi, lahko britanske oblasti o preklicu odločitve za brexit odločijo po demokratičnem procesu, ki bo v skladu z ustavo. O tej nedvoumni in brezpogojni odločitvi morajo pisno obvestiti Evropski svet. Pobudo za presojanje o tem vprašanju je na škotsko sodišče skupaj z drugimi poslanskimi kolegi vložil škotski poslanec Andy Wightman, v Luxembourgu pa so se odločili za pospešen postopek, da bi dosegli odločitev še pred 29. marcem 2019, torej pred predvidenim brexitom.(TFL)