Člani mandatno-volilne komisije DZ so danes brez razprave podprli kandidaturo Roka Svetliča za mesto ustavnega sodnika. Kandidata, ki se je znašel v središču pozornosti zaradi domnevno izrečenih besed o streljanju migrantov, kar je sam zanikal, je podprlo devet poslancev, šest pa jih je bilo proti. Kako so glasovali posamezni poslanci, iz izidov glasovanja ni bilo razvidno. O kandidaturi bo DZ dokončno odločal prihodnji teden. Svetlič za izvolitev na seji DZ potrebuje najmanj 46 poslanskih glasov, glasovanje pa je tajno.(več)

V DZ deljena mnenja glede dopolnil k noveli zakona o lekarniški dejavnosti
Poslanske skupine imajo deljena mnenja glede predlaganih dopolnil k predlogu novele zakona o lekarniški dejavnosti. V delu opozicije in tudi SMC stojijo za določbo, ki je bila potrjena na matičnem odboru DZ in dovoljuje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti, če gre za dva javna zavoda. V SDS in NSi pa želijo to določbo črtati iz zakona.(več)

DZ skozi predlog zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo
DZ je včeraj opravil drugo obravnavo predloga zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, ki ga je v obravnavo DZ predložila skupina 39 poslancev s prvo podpisano Mašo Kociper (SAB). Poslanske skupine so stališča predstavile v prvi obravnavi v začetku julija.(več)

Sodni svet znova opozarja na neustrezno ureditev izvolitve vrhovnih sodnikov
Sodni svet v poročilu o delu za lani znova opozarja, da ureditev, po kateri vrhovne sodnike voli DZ, ni ustrezna. Prav tako nasprotuje politizaciji odločanja v postopkih izvolitev in imenovanj sodnikov. Opozarja tudi na neustrezen plačni položaj sodnikov ter neprimerno komunikacijo predstavnikov drugih vej oblasti oziroma rušenje ugleda sodstva.(več)

Na konferenci predsednikov vrhovnih sodišč tudi o neodvisnosti sodstva
Na Bledu se je včeraj zaključila konferenca predsednikov vrhovnih sodišč Srednje in Vzhodne Evrope, ki je v ospredje postavila tudi neodvisnost sodstva na institucionalni ravni in individualni ravni sodnika. Kot je izpostavil predsednik slovenskega vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, se ves čas pojavljajo nove situacije, ko se to postavi pod vprašaj.(več)

Na senatu ljubljanske univerze tudi o novem zakonu o kakovosti v visokem šolstvu
Na ljubljanski univerzi je včeraj potekala konstitutivna seja senata pod vodstvom rektorja Gregorja Majdiča. Potrdili so mandate novih članov sveta za obdobje 2021-2025. Majdič je senatorje med drugim seznanil z imenovanjem člana univerze v delovni skupini ministrstva za izobraževanje, ki pripravlja zakon o kakovosti v visokem šolstvu.(več)

Slovenija v preteklem obdobju delno uspešna pri črpanju evropskih sredstev
Slovenija je bila pri aktivnostih, povezanih s črpanjem sredstev operativnega programa evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020, po oceni računskega sodišča delno uspešna. Dejanski prihodki državnega proračuna iz sredstev evropske kohezijske politike so po ugotovitvah revizorjev močno odstopali od načrtovanih.(več)

Slovenski potrošniki v kolektivni tožbi od Appla terjajo 27,5 milijona evrov
Zavod Kolektiv 99 v kolektivni odškodninski tožbi od ameriške korporacije Apple terja 27,5 milijona evrov za povračilo škode, ki naj bi bila povzročena slovenskim potrošnikom. Kot zatrjujejo, je jih je ameriška multinacionalka oškodovala z namernim upočasnjevanjem delovanja in zmanjševanjem nabora funkcionalnosti določenih modelov telefona Iphone.(več)

Bruselj oživil razpravo o reformi proračunskih pravil EU
Evropska komisija je včeraj znova zagnala razpravo o prenovi evropskih proračunskih pravil, zamrznjeno zaradi pandemije covida-19. Cilj je reforma do leta 2023, ko naj bi nehala veljati klavzula, uvedena ob začetku pandemije, ki omogoča maksimalno odstopanje od pravil.(več)