Strokovna javnost redno in obširno spremlja presojo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), kar je dobrodošlo, saj mu tako nastavlja zrcalo. Medtem pa med državami pogodbenicami obstaja vedno večja skepsa do izvrševanja sodb ESČP, je na okrogli mizi ob Dnevih evropskega prava poudaril sodnik ESČP Marko Bošnjak. Predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat pa je na posvetu, ki so ga organizatorji naslovili Evropski sodniki med aktivizmom in realizmom, ravno ESČP opisala kot primer sodniškega aktivizma. Prisotne je izzvala z vprašanjem, ali se ni država s tem, ko je del pravic prenesla na ESČP, odpovedala tudi delu njene suverenosti. Med najbolj aktivističnimi ravnanji ESČP so po njenih besedah pilotne sodbe, za katere v mednarodnih pogodbah ni podlage.

Ukinitev zaznamb na nepremičninah

Predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga je vlada pripravila za obravnavo v DZ po skrajšanem postopku, ukinja zaznambe na nepremičninah in vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči, če ima posameznik oziroma družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov. Lastnik nepremičnine v vrednosti nad 120.000 evrov je do omenjenih pravic lahko upravičen le, če center za socialno delo po prostem preudarku presodi, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati.

Veto na zakon o proračunu

Državni svet je na izredni seji s 27 glasovi za in dvema proti izglasoval odložilni veto na zakon o izvrševanju državnega proračuna za prihodnji dve leti, ki ga je DZ sprejel pred tednom dni. Predlog veta je soglasno vložila interesna skupina lokalnih interesov, ki je ocenila, da proračun ne zagotavlja primernega financiranja občin. Svetniki so v razpravi večkrat opozorili, da so se stroški občin pomembno dvignili zaradi nedavno sprejetega zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti, kot tudi zaradi sprememb pri plačni politiki v javnem sektorju ter pri subvencijah za najem tržnih in hišniških stanovanj.

Slovenija ni ugodna za podjetništvo

Slovenija v glavnem ustrezno izvaja evropski akt za mala in srednja podjetja, vendar pa je pri tem zgolj povprečna in na nobenem področju ne izstopa v pozitivno smer. Nekaj napredka je v zadnjem obdobju bilo doseženega, vseeno pa "Slovenija gledano v celoti še ne ponuja ugodnega okolja za podjetništvo," ugotavlja Evropska komisija. Glavne težave pa ostajajo nespremenjene, pri čemer v Evropski komisiji poudarjajo predvsem birokracijo. "Zmanjševanje administrativnih bremen za podjetja mora biti hitrejše. To gre z roko v roki s povečanjem učinkovitosti javne uprave," navaja poročilo.

Prvi korak k spremembam pokojninskega sistema

Bela knjiga je prvi korak k prihodnjim spremembam pokojninskega sistema, stvar dogovora družbe in socialnih partnerjev pa je, kakšne končne rešitve bodo uzakonjene, je na posvetu o načrtovanih spremembah na področju pokojninske zakonodaje v Mariboru povedal direktor direktorata za delovna razmerja na ministrstvu za delo Andraž Rangus. Kot je dejal, se bo upokojitvena starost morala prilagajati demografskim trendom, saj je jasno, da se naša življenja podaljšujejo, delovna aktivnost pa temu ne sledi. Seveda se to ne bo zgodilo čez noč, pač pa bi podaljševanja izvajali postopoma.

Obdavčitev interneta – izmišljotina

Ministrstvo za kulturo je poudarilo, da nikakor ne zagovarja obdavčenja interneta. S tem se je odzvalo na razlage, ki so se v zadnjih dneh pojavile v medijih in tudi v državnem zboru, da predlog medijske strategije med ukrepi predvideva uvedbo davka na internet. Ministrstvo je takšne razlage označilo za izmišljotino. Šlo naj bi za "obvezni prispevka operaterjev, ki ponujajo dostop do svetovnega spleta za vse imetnike spletnih priključkov, v sklad za deficitarne informativne vsebine". Takšen ukrep po zagotovilu ministrstva ne pomeni obdavčenja interneta.(TFL)