Premier Miro Cerar je sinoči po seji vlade sporočil, da se je odločil podati odstopno izjavo državnemu zboru. Kot je dejal, je bila kaplja čez rob odločitev vrhovnega sodišča o razveljavitvi referenduma o drugem tiru. Vrhovno sodišče je namreč ugodilo pritožbi pobudnika referenduma Vilija Kovačiča in razveljavilo rezultate referenduma o uveljavitvi zakona o drugem tiru Divača-Koper iz lanskega septembra. Postopek bo treba ponoviti, zakon pa tako še naprej ni v veljavi. Nadaljnje politične odločitve so zdaj v rokah predsednika republike Boruta Pahorja, možne so tudi predčasne volitve. Postopek odstopa predsednika vlade je sicer določen v zakonu o vladi in poslovniku DZ.

Pismo Evropski komisiji glede Hrvaške
Vlada je sprejela pismo Evropski komisiji glede tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne odločitve o meji. Sprejela je tudi zavezo, da vlada v imenu Slovenije vloži tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem EU, če tega ne bo storila komisija in če bo Hrvaška še naprej zavračala implementacijo odločbe, je povedal premier Miro Cerar. O vsebini pisma na novinarski konferenci, na kateri je oznanil odstop s položaja, Cerar ni govoril. Po napovedih sicer pismo že vsebuje povsem konkretne kršitve evropskega prava, do katerih prihaja zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe o meji med državama, s tem pa tudi vse elemente tožbe.

Uredba o ravnanju z embalažo novo breme za obrtnike
Spremembe uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki uvaja poročanje o embalaži za vse pravne osebe, predstavlja obremenitev za male obrtnike in podjetnike, je poudaril predsednik OZS Branko Meh. Po oceni direktorja zbornice Danijela Lampergerja je to birokratski nesmisel in bi bilo treba določiti spodnjo mejo za poročanje. Kot je pojasnil, je bila doslej meja postavljena pri petih tonah. Na zbornici menijo, da je nov predpis poročanja o ravnanju z embalažo, tudi za nekaj gramov, podlaga za uvedbo dajatve na to v prihodnosti. Ob tem poudarjajo, da bi se moralo ministrstvo za okolje in prostor usmeriti v to, kje mora embalaža pristati.

Lažje prehajanje na e-mobilnost
Po sprejetju strategije o alternativnih gorivih oktobra lani ministrstvo za infrastrukturo zdaj pripravlja akcijski načrt, s katerim želi spodbuditi ukrepe za lažji prehod na e-mobilnost. Kot so ocenili udeleženci posveta, je izzivov veliko. Skupna vrednost ukrepov je za letos 13,7 milijona evrov. Zagotovljenih je 11,1 milijona evrov, 2,6 milijona evrov pa predstavlja ocenjena vrednost izpada prihodkov zaradi uveljavitve ukrepov. Načrtovani ukrepi prinašajo številne izzive, ki jih namerava ministrstvo nasloviti tudi ob pomoči primerov dobrih praks iz tujine.

Ukrepi za manj slabih posojil
Evropska komisija predlaga sveženj predlogov za hitrejše zmanjševanje deleža slabih posojil in s tem tveganj v bančnem sektorju, kar naj bi olajšalo dogovor o tretjem in zadnjem stebru bančne unije - skupnem sistemu jamstev za bančne vloge. Dokončanje bančne unije je pogoj za nadaljnje reforme v območju evra. EU je delež slabih posojil od vrhunca krize že zmanjšala za tretjino. Zdaj predlaga okrepitev varovalnih mehanizmov za kritje izgub, in sicer s spremembami uredbe o kapitalskih zahtevah, ki predvidevajo uvedbo minimalnih rezervacij za zaščito pred slabimi posojili ob razlikovanju med zavarovanimi in nezavarovanimi posojili.

Prva nakazila od pavšalov za fotokopiranje avtorskih del
Predstavniki Sazorja so predstavili učinke leta 2016 podpisanega krovnega sporazuma, po katerem šole in vrtci za kopiranje avtorskih del plačujejo letni pavšal. Po besedah predstavnika poslovodstva Sazorja Rudija Zamana na podlagi sporazuma letno prejmejo okoli 400.000 evrov, ki jih bodo letos prvič razdelili založbam in avtorjem. Kot je povedal predstavnik avtorjev Slavko Pregl, so s tem, da bodo avtorji končno dobili plačilo za uporabo svojih del, zadovoljni, tudi zato, ker je slovenski trg majhen in s svojim delom le stežka preživijo. To bo poleg honorarjev in knjižničnega nadomestila njihov dodaten dohodek, je povedal.(TFL)