Vse se vrti okrog referenduma

Predsednik republike Danilo Türk je predlagal, naj vlada zakona o državnem holdingu in slabi banki umakne ali odloži njuno uveljavitev, predlagatelji razpisa zakonodajnega referenduma pa naj umaknejo ali odložijo svojo zahtevo za referendum. Obenem predsednik republike poziva vlado, naj z opozicijo oblikuje strokovno delovno skupino, ki bo pripravila predloge sprememb obeh zakonov.

Vendar vlada nima na voljo pravnih sredstev, s katerimi bi lahko zadržala objavo ali izvajanje zakona, je za STA pojasnil pravnik Rajko Pirnat. S pravnikom Lojzetom Udetom se strinjata, da lahko vlada morebiten zakon o razveljavitvi zakona predlaga šele, ko je ta že uveljavljen.

30 poslancev je v torek ponoči tik pred iztekom roka vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ter Slovenskem državnem holdingu. Finančni minister Janez Šušteršič se boji, da bo morala Slovenija zaprositi za pomoč, predsednik DZ Gregor Virant pa dvomi o verodostojnosti podpisov. Zahtevo je podpisalo 27 poslancev PS, poleg njih pa še nekdanji poslanec PS Borut Ambrožič, poslanec SD Srečko Meh in nepovezani poslanec Ivan Vogrin.
Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je v komentarju na zahtevo za razpis referenduma spomnil, da je državni svet sicer na oba zakona izglasoval veto, a je večina svetnikov reševanje tega vprašanja s pomočjo referenduma ocenila za neustrezno. Državni svet je namreč najprej izglasoval veto na zakona, vendar ne tudi zahteve za referendum.

Zakon za uravnoteženje javnih financ občin, ki bi ga ministrstvo za pravosodje in javno upravo po sklepu vlade moralo pripraviti do začetka novembra, še ni nared. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, namreč vsebino predloga, ki naj bi med drugim predvideval znižanje obveznosti občin za desetino, s predstavniki občin še usklajujejo.

Slovenija je v luči objave kompromisnega predloga ciprskega predsedstva glede večletnega proračuna EU za obdobje med 2014 in 2020 zaskrbljena nad predlaganim močnim znižanjem obsega proračuna povezave, poudarjajo na ministrstvu za zunanje zadeve. Slovenija je nezadovoljna s predlaganim znižanjem sredstev za kohezijsko politiko.

Evropsko sodišče za človekove pravice bo 6. novembra objavilo razsodbo v tožbi treh državljanov BiH proti BiH, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji zaradi deviznih vlog v nekdanji Ljubljanski banki Sarajevo in podružnici Investbanke v Tuzli, so sporočili s sodišča v Strasbourgu. Kot so še sporočili iz Strasbourga, je na sodišču vloženih še več kot 1650 podobnih tožb, ki zadevajo več kot 8000 tožnikov.
To bo prva razsodba sodišča v tožbi proti Sloveniji zaradi nekdanje podružnice LB v BiH in druga sploh glede vprašanja starih deviznih vlog nekdanje skupne države. Sodišče je v prvi razsodbi glede LB, ki je zadevalo nekdanjo podružnico LB v Zagrebu, novembra 2006 zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev.(TFL)