Državni svet bo na današnji izredni seji pričakovano razpravljal tudi o vetu na novelo zakona o lokalni samoupravi, s katero so poslanci uzakonili možnost odpoklica župana med mandatom. Državni svet je sicer že v postopku sprejemanja zakona podal odklonilno mnenje o noveli zakona, v zunajparlamentarni SLS pa so celo napovedali, da bodo vložili zahtevo za ustavno presojo, če bo novela sprejeta. Na mizi državnih svetnikov bo tudi pobuda za veto na zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške naložbe na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Že od prej pa je znano, da bodo na pobudo interesne skupine delodajalcev odločali še o vetu na novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero je DZ 2. januar vrnil na seznam dela prostih dni.

Posebni zakon za javni sektor

Vlada je na dopisni seji določila besedilo predloga zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju. Zakon sledi v petek parafiranemu sporazumu med vladno stranjo in sindikati javnega sektorja. Poglavitne rešitve se nanašajo na podaljšanje ukrepov na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju. Ostale bodo omejitve pri izplačilu jubilejnih nagrad, pri številu dni letnega dopusta, glede sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb. Da bi dosegli javnofinančne cilje v prihodnjem letu, morajo uveljaviti zakon najpozneje do 1. januarja 2017, zato je vlada predlog zakona v DZ poslala po nujnem postopku.

Več upravičencev do šolskega kosila

Poslanske skupine so v razpravi v DZ enotno podprle predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katero se širi krog upravičencev do šolskega kosila. Zdajšnji zakon določa, da subvencija v višini celotne cene kosila pripada le otrokom družin iz prvega dohodkovnega razreda. V ZL pa so predlagali razširitev upravičenosti še na otroke družin iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda. Do te ugodnosti bi bili tako upravičeni vsi tisti, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 36 odstotkov povprečne mesečne plače. So pa nekateri poslanci opozorili, da kljub tovrstnim rešitvam s socialnim stanjem ne moremo biti zadovoljni.

Ukinjanje zaznamb na nepremičninah

DZ se je v nadaljevanju seje osredotočil na predlog vladne novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki za prejemnike varstvenega dodatka in socialne pomoči pod določenim pogojem ukinja zaznambo na nepremičnini in vračilo pomoči. Nasprotovanja predlogu ni napovedala nobena poslanska skupina. Predlog novele zakona za prejemnike varstvenega dodatka in socialne pomoči ukinja zaznambe na nepremičninah in vračilo pomoči pod pogojem, da nepremičnina, ki jo imajo v lasti in v njej bivajo, ne presega vrednosti 120.000 evrov. Vsem, ki imajo v tem trenutku vpisano zaznambo, pa bo ta po uradni dolžnosti izbrisana, je napovedala ministrica za delo Anja Kopač Mrak.

Zvišanje najnižjih pokojnin?

Predsednik vlade Miro Cerar je sprejel novega predsednika Zdusa Janeza Sušnika, ki ga je seznanil s pobudo za spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero bi zagotovili zvišanje najnižjih pokojnin za upokojence s 40 leti delovne dobe brez dokupa. Cerar bo pobudo danes predstavil koalicijskima partnericama. Sušnik je sicer v četrtek na novinarski konferenci napovedal, da si bo Zdus najprej prizadeval doseči dvig najnižje pokojnine na najmanj 500 evrov. V DeSUS in SD predlagajo, da koalicija aktivno pristopi k reševanju te problematike.

Molk o zapletih zaradi stroškov

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila načelno mnenje in priporočila glede zapletov z medicinskimi pripomočki. Kot ugotavlja, se lahko v primeru, ko izvajalci zdravstvene dejavnosti o zapletu z medicinskimi pripomočki ne obvestijo Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, ustvarijo korupcijska tveganja. Protikorupcijska komisija je v obrazložitvi načelnega mnenja zapisala, da obstaja verjetnost, da zapletov z medicinskimi pripomočki ne sporočajo agenciji, ker vsak tak zaplet povzroči proizvajalcu ali dobavitelju dodatno delo in stroške.(TFL)