Obrazce bodo izpolnjevali uradniki

Začela je veljati novela zakona o splošnem upravnem postopku, ki jo je državni zbor sprejel septembra lani. Novela poenostavlja poslovanje z upravnimi organi. Uradniki bodo odslej na željo stranke dolžni sami izpolniti obrazec vloge, ki je potreben za začetek postopka, in ga stranki ponuditi v podpis. Zakonska sprememba bo tako pripomogla k boljši formalni ustreznosti vlog, pričakovati pa je tudi zmanjšanje zapletenosti samih obrazcev.

Na občinah, upravnih enotah in v drugih ustanovah z javnimi pooblastili bodo občani uradnika odslej lahko samo ustno obvestili, katero pravico uveljavljajo, ter jim posredovali osebne podatke. Javni uslužbenec bo te podatke vnesel v informacijski sistem in natisnil vlogo, ki jo bo državljan le še podpisal. Na Centrih za socialno delo bo sprememba začela veljati kasneje, in sicer 1. januarja 2015.

Za stroške sodnih postopkov je letos predvidenih okoli 17 milijonov evrov, a bo le za stroške stečajev šla več kot polovica. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša meni, da niso pred kolapsom, a je stanje resno. Na to so opozarjali, a vlada stroškov sprememb stečajnega postopka ni predvidela. Minister za pravosodje se ne strinja. Kar se je spremenilo v zadnje pol leta, je, da je več stečajev. "A to ni posledica zakona, to je posledica gospodarske situacije, v kateri smo, in to se je dalo predvideti," je za Kanal A dejal minister Senko Pličanič. Dodal je, da bi morali to predvideti tudi v sodstvu in ob tem ustrezno racionalizirati svoje delo.

Obor državnega zbora za kulturo je na nujni seji obravnaval pobudo za oceno ustavnosti odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Odbor se je strinjal z mnenjem parlamentarne zakonodajno pravne službe, da odlok ni v neskladju z ustavo.

Sodišče EU je včeraj razveljavilo evropsko direktivo o hrambi podatkov, ki telekomunikacijskim podjetjem nalaga shranjevanje osebnih podatkov za potrebe organov pregona. Sodišče je razsodilo, da direktiva krši temeljne pravice državljanov. Omenjena direktiva je bila sprejeta leta 2006, v Sloveniji pa je bila direktiva uveljavljena z novelo takratnega zakona o elektronskih komunikacijah konec istega leta. Po sedanji ureditvi morajo operaterji obvezno do 14 mesecev hraniti vse podatke o prometu in lokaciji ter z njimi povezane podatke o uporabi javne komunikacijske storitve.(TFL)