Minimalna plača se bo zvišala vsaj skladno z zakonsko določenim minimumom, in to v januarju v enem koraku, je po petkovi seji ESS napovedal minister za delo Luka Mesec. Sindikati in delodajalci glede višine dviga ostajajo vsaksebi, minister pa napoveduje, da bo upošteval oba partnerja. Kolikšen bo dvig, naj bi bilo okvirno znano v začetku decembra. Pri zvišanju minimalne plače bosta upoštevana dva kriterija - tako minimalni življenjski stroški kot letna stopnja inflacije v decembru, ki bo znana 15. januarja.(več)

Lokalne volitve ob slabi udeležbi v prvem krogu prinesle zmagovalca v polovici mestnih občin
Nedeljske lokalne volitve so ob slabi udeležbi prinesle zmagovalca v prvem krogu v 165 občinah, od tega v šestih oz. polovici mestnih. V teh položaj utrjujejo dosedanji župani, med njimi Zoran Janković v Ljubljani, Nuška Gajšek na Ptuju in Aleš Bržan v Kopru. V 47 občinah bo medtem o zmagovalcu odločal drugi krog volitev 4. decembra.(več)

Na redni seji DZ proračunski dokumenti, prvič bo zasedal tudi Knovs
Poslanke in poslanci bodo ta teden začeli redno novembrsko zasedanje. V ospredju tokratne redne seje DZ bo sicer obravnava proračunskih dokumentov za prihodnje dve leti, za katere je predvidenih več kot 20 ur razprave. Prvič v tem sklicu parlamenta se bo sestala tudi Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs).(več)

V javni razpravi osnutek nacionalnega programa na področju prepovedanih drog 2022-2030
V javni razpravi do 3. januarja je osnutek nacionalnega programa na področju prepovedanih drog za obdobje 2022-2030. V novem strateškem dokumentu je glavni poudarek namenjen celovitemu in uravnoteženemu razvoju vseh ukrepov, programov in aktivnosti, ki prispevajo k reševanju problematike prepovedanih drog, so navedli na ministrstvu za zdravje.(več)

Vlada napoveduje podrobnejšo preučitev priporočila za spremembo zakona o romski skupnosti
Vlada je v preteklem tednu sprejela stališče do priporočila zagovornika načela enakosti za spremembo zakona o romski skupnosti, ki bi zagotovila reprezentativnost celotne romske skupnosti v Svetu romske skupnosti RS. Pojasnila je, da so bili v vladno delovno skupino za obravnavo romske problematike nedavno imenovani novi člani in da bodo preučili zadevo.(več)

Na GZS kritično do novega zakona o varstvu potrošnikov
Novi zakon o varstvu potrošnikov, ki ga je DZ sprejel konec septembra, po oceni sogovornikov na okrogli mizi v organizaciji GZS - Podjetniško trgovske zbornice ne odpravlja anomalij v veljavnem zakonu in vzpostavlja še nekaj novih. Hkrati odpira nova vprašanja glede obveznosti, ki jih nalaga podjetjem, so soglašali.(več)

Svetniki aktualnega sklica precej uspešni z veti, aktivni tudi pri predlaganju zakonodaje
V tem tednu bodo potekale volitve državnih svetnikov. Sedanjemu sklicu državnega sveta bo namreč decembra potekel petletni mandat. Slednjega so med drugim zaznamovala prizadevanja za pripravo normativnega okvirja za vzpostavitev druge ravni lokalne samouprave, pokrajin. Po vetu, enem močnejših orožij DS, so aktualni svetniki doslej posegli 21-krat.(več)

Se bo novo sojenje Balkanskim bojevnikom tokrat vendarle začelo?
Če narok tudi tokrat ne bo odpovedan, se bo ta teden na ljubljanskem okrožnem sodišču začelo novo sojenje v zadevi Balkanski bojevnik. Prav tako na ljubljanskem sodišču pričakujejo libanonskega znanstvenika Michela Stephana, obtoženega napeljevanja k umoru. Znova bo predvidoma pred mariborsko sodišče stopil Aljaž Verhovnik, osumljen poskusa umora.(več)

Svetovni "časomerilci" za opustitev prestopne sekunde do leta 2035
Znanstveniki in predstavniki vlad, ki so se sestali na konferenci pri Parizu, so v petek glasovali za opustitev dodajanja prestopne sekunde do leta 2035. Gre sicer za uskladitev koordiniranega univerzalnega časa (UTC) z rotacijo Zemlje okoli svoje osi, ki je bila uvedena leta 1972.(več)

Na podnebni konferenci dogovor o skladu za blaženje podnebnih sprememb, a brez napredka pri izpustih
Podnebna konferenca ZN, ki se je včeraj po podaljških končala v Šarm el Šejku, je prinesla dogovor o skladu za blaženje škode, ki jo povzročajo podnebne spremembe v državah v razvoju, kar so slednje tudi pozdravile. Volje za dodatne zaveze glede nižjih izpustov in uporabe fosilnih goriv pa je zmanjkalo, na kar opozarjajo razvite države in nevladniki.(več)