Cene toplote za gospodinjstva rastejo, najbolj v mariborski, jeseniški in ljubljanski občini, kjer so poskočile za približno 50 do 60 odstotkov. Pravna podlaga za uvedbo energetskih bonov je v pripravi, glede na podražitev ogrevanja pa bi bili lahko boni uvedeni v prvem četrtletju 2022, so za STA nakazali na ministrstvu za infrastrukturo. Na ministrstvu za delo so potrdili, da sodelujejo pri pripravi kriterijev glede upravičencev, več pa niso razkrili. Neuradno naj bi bilo do bonov upravičenih 66.000 najrevnejših družin.(več)

Državni svet ni podprl sprememb zakona o igrah na srečo
Državni svetniki so se včeraj zbrali na še zadnji letošnji redni seji, na kateri so podprli dopolnjen zakon o debirokratizaciji. Brez podpore pa sta ostala predlog zakona o socialno varstvenih prejemkih in predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo, so po seji sporočili iz državnega sveta.(več)

DZ potrdil nujni postopek obravnave predloga novele o zdravniški službi
DZ bo novelo zakona o zdravniški službi obravnaval po nujnem postopku, saj so poslanci v uvodu včerajšnje izredne seje potrdili takšno odločitev kolegija predsednika DZ. Predlog novele je včeraj obravnaval odbor za zdravstvo, DZ pa bo o njej predvidoma odločal danes.(več)

Odbor DZ zavrnil predlog nepovezanih poslancev o podaljšanju bonov vsaj do konca julija
Člani odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide so na nujni seji zavrnili predlog nepovezanih poslancev, da bi veljavnost bonov podaljšali vsaj do 31. julija prihodnje leto. Kot je med drugim pojasnil državni sekretar Simon Zajc, poleti namreč pomoč v obliki bonov ne bo več odločilni faktor za turistični sektor.(več)

Vlada na dopisni seji o gospodarskih temah
Vlada je v veljavni načrt razvojnih programov 2021-2024 uvrstila tri nove projekte. Za projekt podjetja Elaphe bo država prispevala 7,1 milijona evrov, za projekt podjetja Pišek-Vitli Krpan skoraj štiri milijone evrov, za projekt podjetja Intec MKD pa 1,2 milijona evrov. Vlada je ocenila, da vsi zelo prispevajo k regionalnemu razvoju.(več)

Zakon po mnenju predlagateljev omogoča začetek poprave krivic zaradi izbrisa pravnih oseb
Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb, ki bo začel veljati 15. decembra, po mnenju predlagateljev iz državnega sveta ni optimalen, je kompromis, ki pa bo dobra podlaga za začetek uveljavljanja poprave krivic. Če postopki ne bodo tekli gladko, omenjajo možnost novelacije. Državo bi lahko odškodnine po ocenah stale do 45 milijonov evrov.(več)

Šumi: Zaradi korupcije izgubljamo zelo veliko
Zaradi korupcije tako družba kot posamezniki izgubljamo zelo veliko, opozarja predsednik protikorupcijske komisije Robert Šumi. Po nekaterih ocenah za Slovenijo bi lahko letni strošek korupcije znašal do 3,5 milijarde evrov. Če bi ta sredstva usmerili v socialno ogrožene, v Sloveniji ne bi bilo nikogar, ki bi živel pod pragom revščine, pravi.(več)

Furs vzel v bran Simiča, Pavšič ga bo naznanil tožilstvu
Generalni direktor Fursa Ivan Simič, ki je v torek na preiskovalni komisiji o ukrepanju v epidemiji covida-19 razkril, da najboljšega dohodninskega plačnika vsako leto pelje na kosilo, ni kršil zakonodaje, so sporočili iz Fursa. Predsednik komisije Robert Pavšič temu ne verjame in bo državnemu tožilstvu naznanil sum kaznivega dejanja.(več)

Evropski parlament bo prihodnji četrtek glasoval o resoluciji glede Slovenije
Evropski parlament bo o resoluciji glede temeljnih pravic in vladavine prava v Sloveniji glasoval na plenarnem zasedanju v Strasbourgu v četrtek prihodnji teden, izhaja iz dnevnega reda, ki ga je včeraj potrdilo parlamentarno vodstvo. Osnutek resolucije za zdaj ni na voljo. Rok za njeno vložitev so preložili na petek.(več)

Evropska komisija sprejela pravila o odprtokodni programski opremi
Evropska komisija je sprejela nova pravila o odprtokodni programski opremi, s katerimi bodo njene programske rešitve javno dostopne, kadar bo to prineslo morebitne koristi za državljane, podjetja ali druge javne storitve.(več)

Evropska komisija s predlogi za krepitev čezmejnega policijskega sodelovanja
Evropska komisija je predlagala kodeks policijskega sodelovanja EU, da bi okrepili sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj po državah članicah. Ker večina storilcev kaznivih dejanj deluje čezmejno, morajo imeti policisti v EU možnost hitrega in učinkovitega sodelovanja, poudarjajo v Bruslju.(več)