Vrhovno sodišče je v enem od sporov glede kreditnih pogodb v švicarskih frankih zavrnilo revizijo tožnikov kot neutemeljeno in pritrdilo sodiščema nižjih stopenj, ki sta presodili, da sporni kreditni pogodbi nista nični. S tem je končni epilog glede zatrjevanja ničnosti pogodb dočakala prva od zadev, povezanih s krediti v frankih. Pojasnilna dolžnost banke je bila po oceni vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru ustrezno in pošteno opravljena, zato je pogoj o vračilu kredita v tuji valuti treba šteti za jasen in razumljiv.

Nov zakon o trgu finančnih instrumentov
Državni zbor je sprejel novi zakon o trgu finančnih instrumentov, ki prenaša določbe področnih evropskih direktiv, novosti pa naj bi povečale preglednost finančnega trga in varnost vlagateljev. Zakon bo s posebnim sistemom zagotavljal popolno in nadzorovano poplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev v primeru stečaja borznoposredniške družbe. DZ je sprejel tudi noveli zakonov o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, katerih spremembe so potrebne zaradi novega zakona o trgu finančnih instrumentov.

Zakon o DDV usklajen z evropskimi direktivami
DZ je soglasno s 44 glasovi sprejel novelo zakona o DDV, s katerim bo Slovenija prenesla določbe dveh področnih evropskih direktiv. Novosti se med drugim nanašajo na plačevanje DDV za storitve v drugi državi članici ter na enotno obravnavo glede DDV vseh vrst kuponov. "Razlike v nacionalnih ureditvah so povzročale problem dvojnega obdavčevanja in težave pri čezmejnem širjenju svojih dejavnosti, namesto da bi imeli korist od enotnega trga, s temi pravili pa naj bi se to stanje odpravilo," je na seji DZ povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb.

Umik masovnega informativnega izračuna
DZ je z 41 glasovi za in 32 proti sprejel novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katero se umika masovni avtomatični informativni izračun, ki bi se moral začeti uporabljati 1. septembra 2019. Vlada je predlagala umik avtomatičnega izračuna za letne pravice iz javnih sredstev, kot so otroški dodatek, subvencija vrtca, državna štipendija, malice in kosila, ker ni mogoče zagotoviti njegove nemotene uvedbe. Tako se bo ohranil dosedanji sistem mesečnega preverjanja pogojev za te pravice, na vladi pa zagotavljajo, da bodo še naprej postopoma nadgrajevali postopke odločanja.

DS ni uspel s predlogoma zakonov
DZ je sklenil, da predlog dopolnitve zakona o voznikih, ki jo je v zakonodajni postopek vložil državni svet, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. DS je želel z njim prispevati k večji varnosti cestnega prometa. Vendar ima predlog preveč pomanjkljivosti, so menili v koaliciji. Poslanci so prav tako potrdili sklep matičnega odbora, da predlog zakona o vračilu denarnih sredstev v Slovenijo iz posameznih davčnih oaz, ki so ga pripravili v DS, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Namen predloga so načeloma podprli, so mu pa med drugim očitali, da ni strokoven in ni skladen z ustavo.

Evropski poslanci zavrnili indeksacijo socialnih dodatkov
Odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve je zavrnil prilagoditev socialnih dodatkov glede na življenjske stroške v posameznih državah članicah. S tem so poslanci zavrnili predloge, ki bi Avstriji in drugim članicam omogočili indeksiranje otroških dodatkov glede na državo bivanja otroka delavca skladno s pravom EU. Sporna dopolnila k uredbi so predlagali konservativni poslanci iz bogatejših članic s številnimi priseljenci iz EU. Avstrija je sicer na državni ravni sprejela zakonodajo, ki omogoča tovrstno indeksacijo, zaradi česar je pristojna evropska komisarka že zagrozila z morebitnim postopkom pred evropskim sodiščem.

Podpora vseevropski zaščiti žvižgačev
Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve je podprl vseevropsko zaščito in podporo za žvižgače. Potrdil je osnutek direktive, ki naj bi žvižgačem v EU zagotovila, da o kršitvah prava unije glede utaje davkov, korupcije, varovanja okolja ter javnega zdravja in varnosti poročajo brez strahu pred ustrahovanjem in maščevanjem. Člani odbora so se tudi strinjali, da enaka zaščita kot za žvižgače velja za tiste, s katerimi sodelujejo, na primer za novinarje. Da bi se potencialni žvižgači počutili varne in poznali kanale za prijavljanje kaznivih dejanj in delovanja, evroposlanci od držav članic zahtevajo vzpostavitev notranjih in zunanjih kanalov tako v javnem kot zasebnem sektorju.(TFL)