Slovenija se med pregledanimi državami članicami EU ponaša z najboljšo oceno za zakonodajni okvir, ki omogoča preglednost dejanskega lastništva podjetij. Kljub temu pa po mnenju organizacije Transparency International (TI) Slovenia še vedno obstajajo vrzeli, ki jih je treba odpraviti. Razkrivajo tudi primere skrivanja lastnikov slovenskih podjetij. Kot je opozoril Sebastijan Peterka iz TI Slovenia, se podjetja s skritim lastništvom uporablja za številne negativne pojave, kot denimo za pranje denarja in pri korupcijskih dejanjih. Zaradi možnosti skrivanja premoženja se jih uporablja tudi za skrivanje premoženja pred kreditodajalci in drugimi upniki. Prav tako so primerna za izogibanje plačevanju davkov in za davčne utaje.

Sveženj zdravstvenih zakonov prihaja v parlament

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc bo s sodelavci do 12. decembra koalicijskim partnerjem predstavila predloga sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti in sprememb zakona o pacientovih pravicah, predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter predlog izhodišč zakona o vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov. Predlog sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti je bil že v javni razpravi, zato na ministrstvu pričakujejo, da ga bo vlada lahko obravnavala še ta mesec. Ostali predlogi bodo morali po ustaljenem postopku najprej v javno razpravo, zatem na vlado in v parlamentarno obravnavo.

Nova pravila za sklad za financiranje razgradnje NEK

Osemnajst let po uveljavitvi bo zakon o skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) ter odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz nje deležen temeljite prenove. Cilj je vzpostavitev takšne organizacijske oblike sklada, ki bi omogočala učinkovit nadzor nad njegovim poslovanjem. Predlog novega zakona je do 20. januarja v javni obravnavi. Z novim zakonom se bo zagotovila ustrezna podlaga za pregledno delovanje, poslovanje in nadzor nad delovanjem in poslovanjem sklada za Nek. Zagotovilo se bo tudi ustrezno določitev prispevka za delovanje sklada ter njegove naložbene politike.

Brezplačni internet na javnih mestih

Ministri EU za telekomunikacije so v Bruslju dosegli načelni dogovor o pobudi za brezplačni internet na javnih mestih v lokalnih skupnostih z evropsko shemo WiFi4EU. Gre za 120 milijonov evrov skupne vrednosti projekta, ki je lahko tudi za Slovenijo zanimiva dodatna možnost financiranja, je ocenil minister za javno upravo Boris Koprivnikar. V EU obljubljajo, da bo financiranje geografsko uravnoteženo, a poudarjajo, da bo delovalo po načelu "prvi pride, prvi dobi". Koliko lokalnih skupnosti bo lahko koristilo sredstva iz te sheme, bo odvisno od končnega proračuna.

Cene gostovanja v tujih omrežjih

Ministri EU za telekomunikacije so dosegli tudi načelni dogovor o novih pravilih za določanje veleprodajnih cen za gostovanje v tujini, ki naj bi utrla pot odpravi stroškov za potrošnike za gostovanje v tujem omrežju, predvideni 15. junija prihodnje leto. Dogovor je izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom. "Kdo ne želi ostati povezan in komunicirati, tudi ko potuje ali je na počitnicah? Odprava stroškov gostovanja je v očeh mnogih najkonkretnejši dosežek unije," je pomen ukrepov ponazoril slovaški minister za promet Arpad Ersek, ki je vodil zasedanje.

Po vetu še enkrat o proračunu

Državni zbor bo v torek na izredni seji po vetu državnega sveta ponovno odločal o zakonu o izvrševanju državnega proračuna za leti 2017 in 2018. Predlog odložilnega veta je vložila interesna skupina lokalnih interesov, ki je ocenila, da proračun ne zagotavlja primernega financiranja občin. Uveljavitev zakona je sicer predvidena 1. januarja. Na zahtevo poslancev NSi in SDS bo DZ razpravljal tudi o negativnih demografskih trendih, s katerimi se sooča Slovenija. Po mnenju obeh strank gre za alarmantno stanje, ki pa se mu država ne prilagaja. Priporočilo NSi in SDS je odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide minuli teden zavrnil.(TFL)