Nepovezani poslanec Janko Veber, ki se za ponovni vstop v DZ poteguje na listi Združene levice in Sloge, je na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti zakona o volitvah v DZ. Meni, da so volitve zaradi različnih načinov določanja kandidatnih list nepoštene, neenakopravne in nesvobodne. Veber je spomnil na 43. člen zakona o volitvah v DZ, po katerem politične stranke kandidatne liste določajo s podpisi treh poslancev ali podpisi 50 oziroma 100 volivcev v vsaki volilni enoti. Pri tem gre po njegovem mnenju za neenakopraven pristop. Ustavnemu sodišču predlaga, naj zahteva ponoven razpis volitev z enakimi pogoji za vse. Sodišče je sicer o tem členu v preteklosti že odločalo in ugotovilo, da ni v neskladju z ustavo.

DZ potrdil ugotovitve preiskovalne komisije
DZ je na izredni seji potrdil bistvene ugotovitve končnega poročila preiskave suma pranja denarja in financiranja terorizma v NLB ter suma pranja denarja v Novi KBM. Sprejel je vse predlagane sklepe, med njimi, da je za dopuščanje tega politično odgovorna Pahorjeva vlada. Podprl je predlog, da se sume kaznivih dejanj naznani organom pregona in da se naslednjemu sklicu DZ predlaga nadaljevanje preiskave glede Nove KBM. Banka Slovenije bo poročilo z namenom izboljšanja svojega delovanja na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma podrobno preučila. Kot so sporočili, so večino pomanjkljivosti že odpravili.

Sedem milijonov za odpravo lanske suše
Lanska suša je v tekoči kmetijski proizvodnji povzročila za 65,29 milijona evrov škode, največ na travinju ter žitih in poljščinah, kaže nova končna ocena neposredne škode, ki jo je včeraj potrdila vlada. Ta bo za izvedbo programa odprave posledic škode lanske suše v kmetijstvu iz proračunske rezerve v letu 2018 namenila 7,04 milijona evrov. Oškodovanci so v 156 občinah vložili 15.364 vlog za skupaj 141.384 hektarjev kmetijskih površin. Suša je sicer največjo škodo povzročila obalni, podravski, pomurski, dolenjski, notranjski, severnoprimorski, posavski, vzhodnoštajerski, zahodnoštajerski, ljubljanski, koroški in zasavski regiji.

Socialna pomoč ne bo zvišana avtomatično
Denarna socialna pomoč bo za samsko osebo v skladu z zadnjimi spremembami zakonodaje od 1. junija več kot 87 evrov višja, a ta dvig ne bo avtomatičen in je treba oddati vlogo, je na novinarski konferenci opozoril vodja poslanske skupine Levice Luka Mesec. Za avtomatičen dvig ni zakonske podlage, je pojasnila pristojna ministrica, ki opravlja tekoče posle, Anja Kopač Mrak. "Ne gre za stvar dobre volje," je odgovorila na poziv nevladnikov, naj ministrstvo znesek prejemnikom zviša avtomatično. V Levici zato prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka pozivajo k oddaji vloge za ti pravici.

Urejanje položaja oseb s posebnimi potrebami
Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki je bil sprejet lani, predstavlja pomemben korak naprej v urejanju položaja oseb s posebnimi potrebami, vendar je tej tematiki treba posvečati pozornost tudi v prihodnje, so v Mariboru izpostavili predstavniki SMC in invalidskih nevladnih organizacij. V Mariboru se že izvaja pilotni projekt takšne obravnave, po 1. januarju 2019 pa naj bi ga razširili po vsej državi. Nevladne organizacije so si za takšen zakon prizadevale skoraj 20 let, zato ga razumljivo pozdravljajo, a hkrati opozarjajo, da je treba poskrbeti, da bo zakon zaživel v polni meri.

Skupinska tožba družin zoper EU
Zaradi groženj, ki jih za njihova življenja predstavljajo podnebne spremembe, je več družin iz osmih evropskih in drugih držav na Sodišču EU vložilo tožbo proti EU. Vztrajajo, da mora ta storiti več za omejitev sprememb, in pri tem izpostavljajo nevarnost suš, taljenje ledenikov, višanje gladine morja in poplave. Glede na navedbe odvetnikov skupine, poimenovane People's Climate Case, gre za prvo tovrstno tožbo proti EU. V preteklosti so bile tožbe s podobno vsebino vložene v prizadevanjih, da bi vlade posameznih držav prisilili v ostrejše ukrepanje proti podnebnim spremembam.(TFL)