Dnevne zakonodajne novosti / 2. november 2016
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 154/2021 z dne 24.9.2021
TEMA DNEVA
Jadranka Sovdat prevzela vodenje ustavnega sodišča
Tema dneva

Funkcijo predsednice ustavnega sodišča je prevzela Jadranka Sovdat, ki je na tem mestu nasledila Miroslava Mozetiča. Slednjemu se je namreč v nedeljo iztekel mandat ustavnega sodnika, s tem pa tudi predsednika ustavnega sodišča. Predsednico oziroma predsednika ustavnega sodišča med seboj s tajnim glasovanjem izvolijo ustavni sodniki, in sicer za dobo treh let. Volitve morajo biti opravljene pred iztekom mandata prejšnjega predsednika ustavnega sodišča. Sovdatova je bila v devetletni mandat ustavne sodnice izvoljena 19. decembra 2009, od 11. novembra 2013 pa je opravljala funkcijo podpredsednice ustavnega sodišča. Ko jo je DZ imenoval za ustavno sodnico, so njeno kandidaturo podprle vse poslanske skupine.

Na poslanskih mizah tudi potrošniški krediti

Ta teden bo ustavna komisija DZ nadaljevala razpravo o vpisu pravice do vode v ustavo. Odmevnejši bosta tudi obravnavi vladnih predlogov novele zakona o visokem šolstvu ter zakona o potrošniških kreditih. Visokošolska novela pod drugačnimi pogoji kot doslej predvideva uvajanje tujih učnih jezikov pri izvajanju visokošolskih programov. Zakon o potrošniških kreditih na enem mestu ureja področji kreditnih pogodb za običajna potrošniška posojila in kreditnih pogodb za nepremičnine. Pred poslance prihaja tudi predlog ZL za razpis posvetovalnega referenduma o sporazumih Ceta in TTIP.

Spremembe pravnega varstva pri javnem naročanju

Po uveljavitvi novega zakona o javnem naročanju v letošnjem aprilu na ministrstvu za javno upravo pripravljajo še spremembe zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Osnutek predloga novele zakona je do 15. decembra v javni obravnavi. Sprememba je potrebna že zaradi uskladitve z novim sistemskim zakonom, so pojasnili na ministrstvu. Hkrati pa spremembe odpravljajo določene nejasnosti in zlasti povečujejo učinkovitost tako javnega naročanja kot tudi samega revizijskega postopka, zagotavljajo. Eden od takih predlogov je vzpostavitev portala eRevizija, s čimer se bo zagotovil popolnoma informatiziran postopek pravnega varstva.

Ministrica brani protitobačni zakon

Ministrica Milojka Kolar Celarc je s koalicijo ponovno usklajevala protitobačni zakon. Govora je bilo o definiciji odprtih prostorov, enotni embalaži, tobačnemu centu in elektronskih cigaretah, a usklajeni še niso. Zakon bo ministrica predstavila poslanskim skupinam, s finančnim ministrstvom pa se bodo nadalje usklajevali o tobačnem centu. Za zdaj je med drugim problematična zakonska dikcija zaprtega prostora v gostinskih lokalih, kjer je kajenje prepovedano. Poslanci pričakujejo, da bodo dikcijo spisali bolj jasno in bodo tako gostinci kot inšpektorji vedeli, kaj je zaprti prostor in kaj ne. Ministrica za zdravje pa je v sporočilu za javnost zatrdila, da je ta definicija popolnoma enaka, kot je veljala doslej.

Stop za predrage trgovalne račune

Čeprav so se strinjali, da je določba zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki govori o stroških upravljanja trgovalnih računov, povsem jasna, so člani odbora DZ za finance in monetarno politiko podprli predlog ZL za sprejem avtentične razlage. Kot so ugotavljali, si celo regulator trga določbo razlaga po svoje. Čeprav v četrtem odstavku 48. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih piše, da letni strošek vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti papirjev na njem, so v nekaterih borzno-posredniških družbah ti stroški nesorazmerno visoki.

Boljše sodelovanje s Kosovom v kazenskih zadevah

Minister za pravosodje Goran Klemenčič se je v Ljubljani srečal s svojo kosovsko kolegico Dhurato Hoxha. Po bilateralnih pogovorih sta podpisala tri sporazume s področja mednarodne pravne pomoči, ki naj bi pospešili postopke izročitve, medsebojno izvrševanje sodnih odločb v kazenskih zadevah ter medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah. Kot je zapisano v sporočilu za javnost po srečanju, pravni red in usmeritve Evropske unije dopuščajo sklenitev sporazumov, kot sta jih podpisala Klemenčič in njegova kosovska kolegica, v pogajanjih pa je Slovenija sledila rešitvam, opredeljenih v sorodnih pogodbah.(TFL)