Gospodarstvo dodatnih obremenitev ne bo preneslo brez posledic, zato delodajalci od vlade pričakujejo davčno razbremenitev, bolj fleksibilno delovno zakonodajo in manj birokracije. Kot so poudarili na kongresu Združenja delodajalcev Slovenije v Ljubljani, je za rast zaslužno gospodarstvo, zato bi ga morala politika odločneje spodbujati. Vlada se pomena gospodarstva za razvoj države zaveda in bo zato še naprej sprejemala ukrepe za njegovo čim manj ovirano delovanje, je poudaril gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Tri glavne naloge ministrstva so po njegovih besedah tako zmanjšanje administrativnih ovir, znižanje stroškov delovne sile ter uvedba prožnejše delovne zakonodaje.

Sodni zaostanki niso več sistemski problem

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je prejel depešo odbora ministrov namestnikov Sveta Evrope, da sodni zaostanki po desetih letih od odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Lukenda v Sloveniji niso več sistemski problem. S tem je Slovenija naredila pomemben korak navzdol na lestvici kršiteljic človekovih pravic. Pred slovenskimi sodišči je bilo leta 2010 428.000 nerešenih zadev, pri čemer niso všteti prekrški, konec septembra letos pa 190.000. Po ocenah evropske komisije je bil leta 2013 čas reševanja civilnih in gospodarskih pravdnih zadev 420 dni, letos 230 dni.

Državni proračun vendarle potrjen

Državni zbor je na izredni seji ponovno izglasoval zakon o izvrševanju državnega proračuna za leti 2017 in 2018, na katerega je državni svet 24. novembra izglasoval veto. Za zakon je glasovalo 51 poslank in poslancev, proti jih je bilo 26. Po oceni svetnikov zakon ne zagotavlja primernega financiranja občin. Janko Veber (SD) je izpostavil, da je predvidena povprečnina višja kot lani, in dodal, da je tudi dialog med občinami in vlado potekal na konstruktivnejši ravni kot v prejšnjem letu. Veto pa razumejo kot dodatno opozorilo, da je treba iskati dolgoročno rešitev.

Slovenija z najvišjo rastjo BDP

Evropski statistični urad Eurostat je potrdil drugo oceno gospodarske rasti v območju evra in celotni EU v tretjem četrtletju, ki sta bili 0,3- oz. 0,4-odstotni. Za 0,1 odstotne točke je dvignil oceno rasti na letni ravni - v območju evra na 1,7 odstotka, v uniji pa na 1,9 odstotka. Slovenija je imela na četrtletni ravni eno najvišjih rasti v EU. Bruto domači proizvod (BDP), popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je šel v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem v Sloveniji navzgor za en odstotek. Višjo rast je beležila le še Hrvaška, kjer je BDP narasel za 1,7 odstotka.

Bodo novoletni prazniki en dan daljši?

Kolegij predsednika DZ se je odločil za skrajšano obravnavo spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero bi 2. januar že prihodnje leto znova postal dela prost dan. DZ bo predlog novele zakona predvidoma obravnaval v torek na izredni seji. Pričakovano med podjetniki zakonski predlog ni naletel na odobravanje. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so predlog označili za nestrokoven. Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je opozoril, da v konkurenčnih državah Srednje in Severne Evrope na leto delajo od 70 do 250 ur več kot v Sloveniji.

Krepitev sodelovanja med NATO in EU

Zunanji ministri zveze Nato so na zasedanju v Bruslju potrdili krepitev vezi med EU in zavezništvom. Potrdili so sveženj 42 ukrepov za uresničitev izjave o krepitvi sodelovanja na sedmih področjih, vključno z bojem proti hibridnim in kibernetskim grožnjam ter sodelovanjem v pomorskih operacijah. Zunanji ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec, so razpravljali tudi o zagotavljanju stabilnosti v južni in vzhodni soseščini, vključno s podporo koaliciji za boj proti teroristični skupini Islamska država z usposabljanjem iraških vojakov in o novi operaciji Varuh morja v Sredozemlju.(TFL)