Potem ko je ministrstvo za finance jeseni napovedovalo, da bo novi sistem obdavčitve nepremičnin uveden z letom 2020, sedaj ugotavlja, da davka ni mogoče uvesti, dokler ne bodo urejeni podatki o zemljiščih, prek katerih potekajo javne ceste in železnice: "Čeprav je bilo na področju evidenc v zadnjih letih narejeno veliko, vse še niso urejene do takšne mere, da ovir za uvedbo davka na nepremičnine ne bi bilo." S pripravo pravnih podlag sicer nadaljujejo ter s pravnimi strokovnjaki iščejo rešitve in usklajujejo nekatera odprta vprašanja.

2,7-odstotna uskladitev pokojnin
Izplačila pokojnin za februar bodo višja. Svet pokojninskega zavoda je na včerajšnji seji namreč potrdil redno uskladitev pokojnin za 2,7 odstotka. Višji zneski bodo veljali od 1. januarja letos naprej, izplačani pa bodo 28. februarja. Tako imenovana zagotovljena pokojnina, ki pomeni minimalni znesek za vse z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, bo po tokratni uskladitvi znašala malenkost pod 531 evri. To je približno 14 evrov več od veljavnega zneska. Zpiz bo za isti odstotek uskladil tudi dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnine za telesno okvaro, kjer ni bilo povišanja vse od varčevalnega zakona iz leta 2012 naprej.

Levica za razširitev Lahovnikovega zakona
Predlog predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka nadzornemu svetu, da se njegova letna bruto plača zviša na pol milijona evrov, je sprožil nekaj ostrih odzivov v politiki. Poslanec Levice Luka Mesec je to označil za ekscesni znesek in vnovič predlagal omejitev plač vodilnih v vseh podjetjih, v katerih ima država svoj delež. Mesec je v izjavi novinarjem v DZ ponovil predlog Levice, da se t. i. Lahovnikov zakon razširi na vsa podjetja, v katerih ima država kakršenkoli delež ali ki prejemajo državne subvencije. Predlagajo omejitev razmerja med povprečno plačo v podjetju ter plačo vodstvenih kadrov na ena proti deset.

Nacionalni program za kulturo
Odbor za kulturo se je seznanil s poročilom o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo (NPK) 2014-2017 za leti 2016 in 2017. Člani odbora so ob poročilu ministrstva ugotovili, da je bila v celoti izvedena slaba četrtina ukrepov iz programa, v prihodnje pa bi si želeli realnejši NPK, ki bi ga bilo mogoče izvesti čimbolj celovito. S poročilom se je sicer že v začetku januarja seznanila komisija DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Predsednik komisije Branimir Štrukelj je včeraj opomnil, da NPK ni bil uresničen predvsem na področjih investicij, kjer je bilo za infrastrukturo javnih kulturnih objektov in vzdrževanje kulturnih spomenikov v državni lasti namenjenih le 8,5 milijona evrov.

Draga gradnja rastlinjakov
Za postavitev rastlinjaka, večjega od 150 kvadratnih metrov, je po novi gradbeni zakonodaji treba naročiti projektno dokumentacijo, pridobiti vsa soglasja in plačati komunalni prispevek, kar prinese visoke stroške, opozarja Sindikat kmetov Slovenije. Zato od resornega ministrstva zahtevajo spremembo uredbe o razvrščanju objektov. Navajajo primer kmeta, ki je želel postaviti rastlinjak velikosti 650 kvadratnih metrov. Projektna dokumentacija bi ga stala 3000 evrov, moral bi pridobiti soglasja, plačati bi moral tudi 7500 evrov komunalnega prispevka. S tem so stroški skupaj s stroškom rastlinjaka previsoki, da bi se vložek izplačal.

Omejitev izpustov za tovornjake in avtobuse
Za osebnimi avtomobili zdaj prihajajo strožja pravila tudi za gospodarska vozila: pogajalci držav članic EU in Evropskega parlamenta so dosegli dogovor, da bodo morali biti povprečni izpusti ogljikovega dioksida novih vozil leta 2030 za 30 odstotkov nižji od današnjih vrednosti. Do leta 2025 morajo biti manjši že za 15 odstotkov. Hkrati se načrtuje, da bi bila nova gospodarska vozila brez oz. z zelo malo izpustov deležna novih spodbud. Nove emisijske standarde za avtomobile in lahka dostavna vozila za obdobje po letu 2020 pa je EU sprejela že decembra lani. Izpusti CO2 novih osebnih avtomobilov se bodo morali do leta 2030 zmanjšati za 37,5 odstotka v primerjavi z letom 2021.(TFL)