Informacijski pooblaščenec ugotavlja porast uporabe videonadzornih sistemov, ki vodilnim omogočajo, da prek osebnega računalnika, tablice ali pametnega telefona dostopajo do t. i. žive slike, ki jo prikazujejo kamere v delovnih prostorih. Opozarja, da je takšen nadzor zaposlenih nedopusten, saj pomeni nesorazmeren poseg v zasebnost. Neposredno spremljanje žive slike je dopustno le v posebnih primerih, ko je to nujno za varnost, kot npr. v bankah. Takrat je to dopustno omogočiti le osebam, ki so v okviru svojih nalog dolžne spremljati dogajanje, zato da lahko v primeru ogrožanja ljudi ali drugih varovanih dobrin takoj ukrepajo. To so npr. varnostniki oz. osebe v nadzornem centru, nikakor pa ne tudi vodilni.

2000 študentov brez zdravstvenega zavarovanja
V poslanski skupini Levica opozarjajo, da je zaradi zadnje novele zakona o visokem šolstvu brez pravice do zdravstvenega zavarovanja ostalo okoli 2000 študentov. V poslanski skupini predvidevajo, da bodo ti študentje ostali tudi brez drugih pravic, ki izvirajo iz statusa študenta. Zato bodo v DZ vložili predlog spremembe zakona. Ob lanskem sprejemanju novele je koalicija potrdila dopolnilo k 69. členu zakona, ki je pravice študentov omejilo najdlje na čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji. To naj bi prizadelo predvsem tiste, ki so se tekom študija prepisali na drug program, in pomeni nelogično razlikovanje.

Urejanje stranske udeležbe v ZDIJZ
Ministrstvo za javno upravo je predlog novinarskih organizacij za specialno ureditev stranske udeležbe v postopkih po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja ocenilo kot smiseln. Sprememba zakona v programu dela vlade za letos ni predvidena, so pojasnili, a si bodo prizadevali za ureditev ob naslednjih zakonodajnih spremembah. Novinarji so namreč opozorili na problem, ko se tretje osebe kliče v postopke dostopa do informacij javnega značaja tudi takrat, kadar gre za podatke, ki so po zakonu izrecno določeni kot javni. Če prosilec ni uspešen, pa je dolžan kriti stroške odvetnikov, ki zastopajo stranske udeležence v postopku.

Proračun pred parlamentarnimi odbori
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se je kot zainteresirano delovno telo seznanil s predlogom sprememb proračuna za leto 2018 in predlogom proračuna za leto 2019. Proračun za leto 2018 po besedah ministrice Vesne Györkös Žnidar ministrstvu namenja nekaj manj kot 371,6 milijona evrov, za leto 2019 pa nekaj manj kot 380 milijonov evrov. S predlogoma se je seznanil tudi odbor za zdravstvo. Po besedah ministrice Milojke Kolar Celarc je za zdravstvo v letu 2018 po povečanju za 67 odstotkov zdaj predlaganih 167 milijonov evrov, v letu 2019 pa 158,2 milijona evrov.

Še boljša napoved gospodarske rasti
Mednarodni denarni sklad (IMF) v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih Sloveniji za letos napoveduje štiriodstotno gospodarsko rast, kar je eno odstotno točko več kot v zadnji aprilski napovedi. V prihodnjem letu naj bi se rast upočasnila na 2,5 odstotka, kar je še vedno 0,2 odstotne točke več od aprilske napovedi. "Globalno okrevanje se nadaljuje in še pridobiva na zagonu," je poročilo komentiral prvi ekonomist IMF Maurice Obstfeld. Gre za najširši zagon v zadnjem desetletju, saj so se izboljšali obeti za praktično vsa velika svetovna gospodarstva, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Urejanje dimnikarske službe
Odbor DZ za infrastrukturo je na nujni seji na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljal o problematiki izvajanja dimnikarske službe. Iz vrst SDS je bilo slišati kritike, da okoljsko ministrstvo področja ni ustrezno uredilo. Ogromno stvari naj bi bilo še nedodelanih. Pristojna ministrica Irena Majcen je dejala, da sama od državljanov prejema drugačne, pozitivne odzive. Meni, da je zakon o dimnikarskih storitvah dober in državljanom omogoča prosto izbiro dimnikarja. Na očitke glede podražitev je odgovorila, da je vlada določila najvišjo dovoljeno ceno za izvajanje dimnikarskih storitev, ne pa cen nasploh.(TFL)