V tokratni številki Zakonodajnega Supervizorja boste našli celoten pregled vseh sprememb zakonodaje v oktobru 2016. Veljati ali uporabljati se je začelo 95 predpisov, prenehalo je veljati ali se uporabljati 44 predpisov, spremenilo pa se je 43 predpisov. Tako je na zadnji dan oktobra veljalo 820 zakonov in 18.996 podzakonskih predpisov. Vsi podatki o spremembah v slovenski zakonodaji, tudi za pretekla obdobja, so sicer vedno na voljo v Zakonodajnem Supervizorju.

Ustreznost odškodnin izbrisanim

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrglo tožbo Anastasov in ostali proti Sloveniji, saj je ocenilo, da so odškodnine izbrisanim v Sloveniji ustrezno urejene. Takšna odločitev pomeni, da je ESČP slovensko odškodninsko shemo za izbrisane prepoznalo kot zadostno in da novih tožb v zvezi z odškodninami več ne bo obravnavalo. Zagovornik izbrisanih Matevž Krivic je v odzivu ocenil, da je taka odločitev ESČP slaba še bolj za državo in preobremenjena sodišča kot za izbrisane, nezadovoljne s 50 evri pavšalne mesečne odškodnine. Ti bodo namreč v naslednjega pol leta slovenska sodišča prisiljeni zasuti s tožbami za odškodnine.

Pravica do pitne vode končno v ustavi

Poslanci DZ so s 64 glasovi za in nobenim proti potrdili vpis pravice do pitne vode v ustavo. Slovenija s tem poleg Slovaške postaja druga država EU, ki zagotavlja pravico do vode na najvišji ravni. V skladu z ustavnim zakonom bo v ustavo vnesen nov 70.a člen, ki določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Zapisano bo tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

Pariški sporazum ratificiran

Poslanci so soglasno s 76 glasovi potrdili ratifikacijo pariškega sporazuma, ki v boju proti podnebnim spremembam prvič v zgodovini združuje razvite države in države v razvoju. Ratifikacijske listine je doslej pri ZN že deponiralo 110 pogodbenic, Slovenija pa zadnje korake dela ravno v času podnebne konference v maroškem Marakešu. Sporazum med drugim določa dolgoročen cilj, da se dvig povprečne globalne temperature zadrži občutno pod dvema stopinjama Celzija glede na predindustrijsko raven in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C. Sporazum bo nadomestil kjotski protokol iz leta 1997, ki je veljal v obdobju 2008-2012, ter t. i. amandma iz Dohe, ki se nanaša na obdobje 2013-2020.

Novosti v delovni zakonodaji

Ministrstvo za delo je pripravilo nov nabor sprememb delovne zakonodaje, ki med drugim ne predvideva več možnosti odpovedi delovnega razmerja zaradi porušenega zaupanja ter medsebojnega neujemanja med delodajalcem in delavcem. Socialni partnerji so izrazili presenečenje nad hitrostjo postopka, saj pogajanja še niso končana. Med pomembnejšimi predlaganimi spremembami je sicer redefinicija odpovednega razloga nesposobnosti. Kadar se delo ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, a bi se moralo, pa bi delovni inšpektor po novem ob izdaji prepovedne odločbe izdal tudi odredbo, na podlagi katere mora delodajalec delavcu ponuditi ustrezno pogodbo o zaposlitvi.

Aleksander Karakaš ne bo vrhovni sodnik

Državni zbor ni potrdil imenovanja višjega sodnika Aleksandra Karakaša na mesto vrhovnega sodnika. Za njegovo imenovanje je glasovalo 32 poslancev, proti pa 36. Naj Karakaša ne imenuje na omenjeno mesto, je DZ predlagala že mandatno-volilna komisija (MVK). Komisija je tako sklenila, potem ko so se člani seznanili z dopisom Odbora 2015, ki je opozoril, da naj bi Karakaš kot predsednik senata pritožbenega sodišča v zadevi Franc Kangler storil hujše kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin.(TFL)