S petkovim parafiranjem dogovora za javni sektor so se končala še ena pogajanja, ki se vrstijo vse od vstopa v nov plačni sistem. Z doseženim kompromisom so zadovoljni na obeh straneh, pri čemer so posebej izpostavili, da se v dogovoru predvidena povečana sredstva v večji meri namenjajo tistim, ki živijo najtežje. Na vladni strani so zadovoljni tudi, da obseg javnih financ ostaja v vzdržnih okvirih. Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je izpostavil, da se za odpravo plačnih anomalij na letni ravni namenja 70 milijonov in si želi, da bi dogovore, ki naj bi jih začeli takoj po novem letu, pravočasno zaprli. "Če bomo uspešni, bodo prva izplačila 1. julija," je dejal.

Dan za odvetniški pro-bono

Slovenski odvetniki danes že šesto leto zapored izvajajo dan brezplačne pravne pomoči, na katerem je na voljo več kot 500 odvetnikov. Po podatkih Odvetniške zbornice Slovenije na ta dan poišče pravni nasvet okoli 3000 državljanov, med katerimi so poleg socialno šibkih tudi tisti, ki iščejo drugo mnenje. Odvetniki bodo pravne nasvete nudili predvsem ustno, bodisi v pisarni bodisi po telefonu, in sicer po predhodni najavi. Predsednik zbornice Roman Završek ob tem opozarja, naj se ljudje na srečanje pripravijo in imajo s seboj le ključne dokumente, s katerimi bodo pojasnili primer.

Nadzor trošenja študentskega denarja

Državni zbor se je seznanil s predlogom novele zakona za uravnoteženje javnih financ, ki so ga vložili poslanci SDS, s ciljem drugačne, bolj transparentne razdelitve denarja iz naslova koncesijskih dajatev od študentskega dela. Večina poslancev je menila, da je novela zakona nepotrebna, ker se pripravlja nov zakon o skupnosti študentov. V SDS poudarjajo, da ŠOS za delovanje letno prejme okoli deset milijonov evrov, le malo pa je znanega o tem, za kaj se denar porabi. Poslanec ZL Luka Mesec pa je opozoril, da je korupcija že dlje časa ključni problem študentskega organiziranja v Sloveniji, predvsem treh največjih organizacij.

Štravsu več glasov

Za Sodni svet sta sprejemljiva oba kandidata za predsednika vrhovnega sodišča, tako Rudi Štravs kot Damijan Florjančič, več glasov pa je prejel Štravs, je navedeno na spletni strani Sodnega sveta. Člani občne seje vrhovnega sodišča pa so že pred časom večjo podporo izrekli Florjančiču. Sodni svet sicer v postopku imenovanja predsednika vrhovnega sodišča poda zgolj predhodno mnenje, imenuje pa ga DZ na predlog pravosodnega ministra. Tokrat gre za že tretji poziv za novega predsednika vrhovnega sodišča. Na prvega se ni prijavil nihče, drugega pa je pravosodni minister Goran Klemenčič prekinil, ker je ocenil, da se stroka ni poenotila o kandidatu.

Še devet sodnikov in milijon letno

Vrhovno sodišče je obvestilo ministrstvo za delo z dopolnitvijo ocene finančnih posledic predloga družinskega zakonika, ki ga je minulo sredo sprejela vlada. Kot so pojasnili za STA, po trenutnih izračunih predlog pomeni pripad 450 sodnih zadev, za kar bi potrebovali dodatnih devet sodnikov. Finančne posledice ocenjujejo na 1.030.000 evrov letno. Ocena se sklicuje na statistiko centrov za socialno delo v minulih petih letih. Vrhovno sodišče je opozorilo tudi, da je "zaradi zakonskih postopkovnih določb sodni postopek daljši od upravnega, po katerem se trenutno vodijo te zadeve, problematično pa je tudi zagotavljanje sodnih izvedencev."

Veto na 2. januar?

V tednu, ki se začenja, bo Državni svet odločal o vetu na odločitev o 2. januarju kot dela prostem dnevu, verjetno pa tudi o zakonskih določbah o odpoklicu županov. DZ se bo lotil razširitve policijskih pooblastil z uporabo paralizatorja. Predlog novele zakona namreč med drugim predvideva, da bi lahko policisti v primerih, ko morajo uporabiti fizično silo, uporabili električni paralizator. V ta namen bi že prihodnje leto kupili 15, leta 2018 pa 25 tovrstnih naprav. Poslanci pa bodo predvidoma podprli predlog ZL o razširitvi kroga upravičencev do šolskega kosila in predlog NSi o osebni asistenci.(TFL)