V tokratni številki Zakonodajnega Supervizorja boste našli celoten pregled vseh sprememb zakonodaje v mesecu novembru 2018. Veljati ali uporabljati se je začelo 91 predpisov, 48 predpisov je prenehalo veljati ali se uporabljati, spremenilo pa se je 32 predpisov. Tako je na zadnji dan novembra veljalo 849 zakonov in 19.705 podzakonskih predpisov. Vsi podatki o spremembah v slovenski zakonodaji, tudi za pretekla obdobja, so sicer vedno na voljo v Zakonodajnem Supervizorju.

Levica nejevoljna zaradi predloga koalicije
Odbor DZ za delo je sprejel dopolnili koalicijskih strank k predlogu novele zakona o minimalni plači. Prvo predvideva izločitev dodatkov iz minimalne plače šele s 1. januarjem 2020 in ne z 2019, drugo pa omejitev formule za izračun minimalne plače tudi navzgor. Levica se je pri glasovanju o prvem vzdržala, pri drugem pa je bila proti. Kljub temu so na koncu preoblikovan predlog v celoti podprli. Tako besedilo bo pred poslanci na četrtkovi izredni seji. V koaliciji so po navedbah poslanca LMŠ Aljaža Kovačiča v zadnjih dneh potekale intenzivne razprave, tudi s predstavniki gospodarstva, dvakrat je bil predlog na Ekonomsko-socialnem svetu.

Interventni ukrepi za odpadno embalažo
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je brez glasu proti potrdil predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami. Predlog predvideva, da bo za odpadno embalažo in nagrobne sveče, ki so se nakopičili v zbirnih centrih ter ogrožajo zdravje ljudi in okolje, poskrbela država, in sicer tako, da bo ministrstvo za okolje in prostor izbralo izvajalce, ki bodo to embalažo in sveče odpeljali in obdelali, ter pokrilo stroške. Predlog določa tudi ceno odvoza in obdelave, in sicer za embalažo do 120 evrov na tono, za sveče pa do 200 evrov na tono. Država bo lahko vlagala regresne zahtevke za povrnitev teh stroškov.

Spletna dostopnost tudi za invalide
Predstavniki invalidskih organizacij so predstavili bistvene značilnosti zakona o dostopnosti spletišč in opozorili na nevarnosti njegove neustrezne interpretacije, zavezance pa pozvali k ustreznemu upoštevanju zakona. Poudarili so pomembnost prilagajanja spletne dostopnosti za vse skupine uporabnikov. Pri novem postavljanju spletišč je bistveno, da se razmišlja hkrati, ko se delajo vsebine, tudi o njihovi dostopnosti. "Opažamo, da se v slovenskem prostoru že pojavljajo enostranske, napačne interpretacije zakona, zaradi česar določene skupine ljudi z invalidnostmi nimajo enakih možnosti kot druge in lahko zato ostanejo izključene," je dejala vodja sektorja Insajder Maša Malovrh.

Podaljšanje slovenskega davka na tonažo
Evropska komisija je odobrila 10-letno podaljšanje slovenskega sistema davka na tonažo, ki ladjarjem omogoča alternativno obliko plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb. Po neuspelem letošnjem poskusu sprejema zakonskih sprememb na tem področju, jih država zdaj napoveduje do konca 2019. Davek, določen na podlagi tonaže ladij, se šteje za državno pomoč, zato ga mora odobriti Evropska komisija. Prvič ga je odobrila leta 2009, zdaj je prižgala zeleno luč za njegovo podaljšanje. Argument Slovenije pri tem je, da želi s podaljšanjem zagotoviti boljše pogoje za razvoj pomorskega prometa, so sporočili iz Bruslja.

Potrjena marakeška deklaracija
V maroškem Marakešu so predstavniki več kot 150 držav članic Združenih narodov potrdili dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. K dogovoru je pristopila tudi Slovenija. Zunanji minister Miro Cerar je ocenil, da je s potrditvijo dogovora preseženo strašenje skrajnih populistov. Ob tem izpostavlja, da dogovor Slovenije pravno ne zavezuje, da v celoti ohranja suverenost in da bo sama odločala, kdo so nezakoniti oziroma ekonomski migranti ali begunci. V skladu z definicijo Mednarodne organizacije za migracije (IOM) so migranti vsi tisti ljudje, ki zapustijo svoj domači kraj - ne glede na razlog, trajanje in ali to storijo prostovoljno ali neprostovoljno.(TFL)