Milijarda za slovensko podeželje

Evropska komisija je dokončno potrdila program razvoja podeželja za Slovenijo. Program, ki pokriva obdobje med letoma 2014 in 2020, je težak dobrih 1,1 milijarde evrov, pri čemer bo 838 milijonov evrov prišlo iz proračuna EU. Slovenija se je tako znašla v prvi skupini držav z uradno potrjenim programom razvoja podeželja.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je z izpogajanimi sredstvi zadovoljen. Veseli ga, da bodo še naprej sofinancirali proizvodnjo tam, kjer je težko kmetovati. Prav tako sta s potrditvijo programa zadovoljni Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) ter Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ob tem pričakujeta, da bo še prišlo do sprememb ukrepov, s katerimi niso povsem zadovoljni.

Bančni računi v tujini niso sporni, a morajo biti prijavljeni, prijavljeni pa morajo biti tudi vsi obdavčljivi dohodki, ki jih zavezanci prejmejo na te račune, so na Finančni upravi RS pojasnili za STA. S preiskavo pa na Fursu začnejo takrat, kadar se pojavi sum, da konkretna oseba razpolaga z dohodki, ki jih ni prijavila oz. njeno premoženje presega prijavljene dohodke. Posebna pozornost je namenjena tudi tistim zavezancem, za katere imajo informacije, da imajo odprte račune v tujini, vendar pa Furs lahko zaprosi tujo davčno upravo samo za podatke o konkretnem zavezancu in ne splošno za vse slovenske državljane.

Ministrstvo za javno upravo naj bi v kratkem v javno razpravo posredovalo novelo zakona o splošnem upravnem postopku. V predlogu, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, so največje spremembe predvidene pri vročanju. Z nekaj izjemami naj bi to v večini primerov potekalo z navadno pošto. To bi veljalo za vročanja, ko se državljanu nekaj odobri, se ga o nečem obvesti, ali pa ko se ga recimo pozove, da izrazi interes, če to želi.

Komisija DZ za nadzor javnih financ je po razpravi o problematiki pravilnosti sanacije bančnega sistema leta 2013 podprla zahtevo po izredni reviziji in forenzični preiskavi teh postopkov. Želi, da se na to temo skliče izredno sejo DZ in uvede preiskovalno komisijo DZ, od vlade pa zahteva spremembe zakonodaje v smeri večje odgovornosti bankirjev. Hkrati pa je bilo veliko predlogov, naj se za razlaščene imetnike podrejenih obveznosti v podržavljenih bankah najde kompromisna rešitev.

Na komisiji DZ za peticije so na zahtevo SDS razjasnili dileme glede nadzora varuha človekovih pravic nad varnostno-obveščevalnimi službami, ki so nastale ob ustanavljanju komisije DZ za nadzor nad temi službami. Varuh ima dostop do vseh dokumentov, kršitve pa ugotavlja na podlagi prejetih pobud. Teh ni veliko, pravi varuhinja Vlasta Nussdorfer. Člani komisije večinsko niso podprli predloga sklepa, da bi varuhinja pripravila poročilo o opravljenih nadzorih nad delovanjem varnostno-obveščevalnih služb.

Evropski parlament je potrdil nova pravila, ki bodo omogočila, da bodo podatki o prometnih prekrških še naprej krožili med državami članicami EU in da bodo prekrškarje kazni doletele tudi takrat, ko bodo cestnoprometna pravila kršili v tujini. Nova pravila bodo v dveh letih začela veljati tudi za Veliko Britanijo, Irsko in Dansko. Nova pravna podlaga je potrebna, ker je Sodišče EU maja lani odločilo, da obstoječa ne ustreza in jo je treba popraviti. Nova zakonodaja bo v veljavo stopila maja letos.(TFL)