Dnevne zakonodajne novosti / 15. januar 2018
LEX-KOLEDAR
Pravni akti, ki danes začnejo ali prenehajo veljati oz. se uporabljati: 0 pravnih aktov
Zadnji uradni list v obdelavi: št. 109/2022 z dne 16.8.2022
TEMA DNEVA
Slovenska tožba proti Hrvaški konec februarja
Tema dneva

Zunanji minister Karl Erjavec je v državnem zboru napovedal, da bo Slovenija proces za sprožitev tožbe proti Hrvaški sprožila predvidoma že do konca februarja, ko namerava poslati ustrezno gradivo Evropski komisiji. Odbor DZ za zunanjo politiko (OZP) je politiko slovenske vlade glede izvrševanja arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško podprl. Vse gradivo naj bi Evropski komisiji posredovali do konca februarja. Komisija bo imela nato čas do treh mesecev, da se odloči, ali bo prevzela postopek ali pa ga bo prepustila Sloveniji, da ga nadaljuje pred Sodiščem EU, je razložil minister. Hrvaško zunanje ministrstvo je ob tem sporočilo, da ne vidijo nobenega razloga za slovensko tožbo na Sodišču EU.

Usklajevanje zakona o zdravstvenem varstvu
Koalicijski poslanci, ki so člani odbora za zdravstvo, bodo v sredo začeli z usklajevanji osnutka zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc poslala koalicijskim partnerjem konec lanskega leta. Če bi se predlog zakona uveljavil, bi po projekcijah v zakonu sredstva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v letu 2024 znašala 4,35 milijarde evrov, medtem ko bo ZZZS letos predvidoma razpolagal s 2,85 milijarde evrov. Del dodatnih sredstev bi se v zdravstveno blagajno stekel z uvedbo enotne prispevne stopnje. Zakon predvideva zdravstveno doplačilo, ki bi z začetkom leta 2020 nadomestilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Spremembe glede plačilnih storitev v korist potrošnikov
V EU so začele veljati zakonodajne spremembe na področju plačilnih storitev, katerih cilj je med drugim omogočiti še večji razmah inovativnih finančnih storitev v prid končnemu uporabniku in okrepiti varstvo potrošnikov. Direktiva PSD 2 naj bi med drugim bistveno olajšala vstop na trg novim ponudnikom plačil z mobilnimi in spletnimi orodji. Druga odmevnejša novost pa je prepoved zaračunavanja nadomestil za plačila s kreditnimi in plačilnimi karticami. Trenutno se te prakse najpogosteje poslužujejo letalske družbe in prodajalci različnih vstopnic, prav tako jih pogosto zaračunajo manjša podjetja, pa tudi nekateri državni organi.

Regulacija prodaje kripto žetonov
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je objavila vabilo zainteresirani javnosti, naj poda mnenje glede morebitne regulacije zbiranja sredstev z uporabo tehnologije podatkovnih blokov prek javne ponudbe žetonov (ICO). Dokument z definicijami, analizo stanja in vprašanji je objavila na svoji spletni strani, odgovore pa zbira do 15. marca. ICO v mnogih državah, vključno s Slovenijo, niso sistemsko regulirani in nadzorovani. "Posledično vlagatelji v te sheme nimajo nobenih zagotovil, podobnih tistim, ki veljajo za prve ponudbe vrednotnih papirjev na reguliranih finančnih trgih," pravi ATVP.

233 milijonov za nekdanje varčevalce NLB
Sklad za nasledstvo je do 31. decembra lani, ko se je iztekel rok za vlaganje zahtev za verifikacijo neizplačanih deviznih vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, odločil o več kot 27.850 zahtevah za verifikacijo. Izplačali so jih več kot 24.000 v skupni vrednosti 232,4 milijona evrov. Več kot 16.600 zahtev se je nanašalo na Glavno podružnico LB Zagreb, 11.200 pa na Glavno podružnico LB Sarajevo. Zoper izdane informativne izračune je sklad prejel manj kot en odstotek ugovorov. Zahteve, ki jih je sklad pravočasno prejel, se bodo reševale še naprej v skladu s shemo, ki jo je kot ustrezno potrdil ESČP v zadevi Hodžić proti Sloveniji.

Urad za preprečevanje pranja denarja še molči
Posojilno pogodbo, ki jo je z bosansko državljanko sklenila stranka SDS, bi lahko pod drobnogled vzel tudi urad za preprečevanje pranja denarja, pa čeprav je stranka medtem pogodbo prekinila in posojilo vrnila. Tako gre sklepati iz pooblastil, ki jih uradu daje zakon o preprečevanju pranja denarja. Ali bo urad tudi dejansko šel v analizo omenjenega posla, za STA na ministrstvu za finance niso povedali. So pa pojasnili, da dejstvo, da je SDS izposojeni denar vrnila, ne bo vplivalo na njihove morebitne postopke. V primeru, ko urad presodi, da so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, pa o tem obvesti tudi druge pristojne organe.(TFL)