Evropska komisija je v poročilu o Sloveniji, ki ga je objavila v sredo, izpostavila, da slovenski sodni sistem kaže izboljšano učinkovitost na večini področij. Sodstvo je po njenih ugotovitvah dodatno zmanjšalo število nerešenih zadev in skrajšalo trajanje postopkov, določene težave z učinkovitostjo pa ostajajo na kazenskem področju. Slednje komisija pripisuje predvsem kompleksnosti zadev. Iz podatkov je mogoče razbrati, da se je na slovenskih sodiščih v letu 2017 število nerešenih zadev zmanjšalo za 13 odstotkov, sodišča pa rešujejo več zadev, kot jih prejmejo. Povprečni čas reševanja vseh zadev se je znižal s 3,7 na 3,4 meseca - pri pomembnejših je ostal 7,7 meseca, pri drugih pa padel na 2,6 meseca.

V veljavi novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
Začenja veljati novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki med drugim del nadzora nad alternativnimi zapornimi kaznimi prenaša na upravo za probacijo. Prav tako jasneje ureja področje prostovoljstva in naloge pravosodnih policistov. Določbe novele poleg tega usklajujejo ureditev z evropsko zakonodajo s področja pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj. Med preostalimi rešitvami so še ureditev postopka za izvršitev izgona tujca iz države, zagotavljanje varnosti oškodovanca z obveščenostjo o izhodih, odpustu ali pobegu obsojenca in upoštevanje priporočil in predlogov varuha človekovih pravic.

Brez rešitve za izbrisane gospodarske družbe
Seja komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je minila brez rešitve skoraj 20 let trajajoče problematike izbrisanih gospodarskih družb. Nekateri sodelujoči so izpostavili, da tik pred odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice ni smiselno sprejemati konkretnih ukrepov. Tudi Predsednik civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij Dušan Švara je pojasnil, da bi radi rubeže ustavili do odločitve ESČP, kamor so družbeniki izbrisanih podjetij po neuspešnih poskusih v Sloveniji vložili več tožb. Veliki senat evropskega sodišča naj bi sicer odločitev sprejel ta teden.

Skoraj pol milijona za okoljevarstvene NVO
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo javni razpis za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju ohranjanja narave, okolja in prostora. Na voljo je okvirno 427.000 evrov za leti 2018 in 2019. Prijavitelj lahko zaprosi za sofinanciranje do 90 odstotkov upravičenih stroškov projekta, najnižja vrednost zaprošenih sredstev pa je 20.000 evrov. Prednost bodo imeli projekti, ki bodo vsebovali izvedbo aktivnosti s konkretnimi merljivimi rezultati in učinki na okoljske in naravovarstvene cilje, ob spremljajoči izvedbi aktivnosti informiranja, osveščanja, promocije in sodelovanja javnosti.

Ministrstvo zanika prepletanje stroke in zdravilstva
Na ministrstvu za zdravje so zavrnili očitke Slovenske medicinske akademije, da nameravajo z novim zakonom odpreti vrata nedopustnemu prepletanju uradne medicine in zdravilstva. Ob tem so opozorili, da zakon o zdravniški službi nedopustno omejuje terapevtsko svobodo zdravnika pri uporabi različnih metod zdravljenja. Cilj novega zakona o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije je opredelitev in ureditev področja izvajanja teh metod za zdravnike oz. zdravstvene delavce v okviru njihovih kompetenc, so pojasnili na ministrstvu.

Več denarja za prostovoljne vojake
Vlada je v javno razpravo poslala predlog spremembe uredbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, s katero želijo popolniti vrste Slovenske vojske (SV). Predlog zvišuje osnovo, od katere se določi prejemke prostovoljnih vojakov, z 90 na 115 odstotkov minimalne plače. Po podatkih ministrstva za obrambo je od leta 2004 do konca leta 2017 vlogo za opravljanje prostovoljnega vojaškega roka vložilo 4902 kandidatov, od tega 4254 moških in 648 žensk. Na opravljanje vojaškega roka je bilo nato dejansko napotenih 2708 kandidatov, od katerih jih je služenje uspešno zaključilo 1909 oziroma 70 odstotkov vseh napotenih.(TFL)