Po novem modelu bomo državljani za zdravstvo plačevali 2,1 odstotka od bruto dohodkov – to je med štiri in 140 evrov. Svetovalec ministrice za zdravje Dušan Keber je pojasnil, da je ministrstvo po javni razpravi spremenilo model, kako bodo oblikovali zdravstveni prispevek. "Nadomestilo bo zvezno, tako kot velja za zdravstveni prispevek,” je še dejal. Po njegovih besedah bo okoli 70 odstotkov od 1,5 milijona zavarovancev, ki danes plačujejo enotno premijo dopolnilnega zavarovanja, po novem modelu plačevalo manj, 30 odstotkov pa več. Kljub temu da zakon še ni dokončno usklajen z ministrstvom za finance, bodo poglavitne rešitve, ki so nastale na podlagi javne razprave, začeli predstavljati koalicijskim partnerjem še ta teden.

Ukinjanje dopolnilnega zavarovanja protiustavno
Prvotno besedilo predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je v delu, ki ureja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvaja zdravstveno nadomestilo, v neskladju z ustavo in je pomanjkljivo, trdi pravnik Rajko Pirnat, ki je skupaj z Boštjanom Zuljanom za zavarovalnico Adriatic Slovenica pripravil pravno mnenje o predlogu zakona. Pirnat je na novinarski konferenci opozoril, da je treba zdravstveno nadomestilo, ki ga predvideva predlog novega zakona, obravnavati kot davčno obveznost, saj ne gre več za pogodbeno zavarovanje. Poleg tega je prehod na novo ureditev po Pirnatovem mnenju pomanjkljivo urejen.

Dobri obeti za delovno zakonodajo
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je po včerajšnjem koalicijskem vrhu ocenila, da so na dobri poti, da bodo lahko sprejeli sveženj treh zakonov s področja delovne zakonodaje, ki bo v soglasju s socialnimi partnerji. Napovedala je, da bodo zelo intenzivirali pogajanja s ciljem, da se do prihodnjega tedna dogovorijo o paketu, ki bi šel nato na vlado. Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer je ob tem pozdravila živ socialni dialog pri prenovi delovne zakonodaje. Prav tako pozdravlja oceno, da bo možno doseči uravnotežene rešitve, in sicer s ciljem večje fleksibilnosti dela ter še večji varnosti delavcev. Ocenila je, da se koalicija lahko uskladi tudi o demografskem skladu.

DeSUS dvomi o demografskem skladu
Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je pred današnjim koalicijskim vrhom izrazil bojazen, da ni dovolj volje za končanje zakona o demografskem skladu. Po oceni prvaka DeSUS Karla Erjavca nekatere stranke projekta v ozadju ne podpirajo iskreno in se ga namerno ustavlja. Erjavec je sicer glede sprejetja zakona še vedno optimist. "Če pa ne, se bojim, da praktično nobena resna zakonodaja v tem mandatu ne bo več sprejeta," je posvaril v izjavi pred koalicijskim vrhom. Stranke se razdvajajo pri vprašanju polnjenja demografskega sklada in upravljanja z njim. V DeSUS želijo samostojen demografski sklad, pri čemer bodo vztrajali.

Dvojno obdavčevanje v EU
Finančni ministri EU so dosegli načelni dogovor o mehanizmu za reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja podjetij pri čezmejnem poslovanju v EU. Slovenija ga podpira, saj pomembno prispeva k izboljšanju pravne varnosti davčnih zavezancev, a opozarja, da mora vsem državam omogočati enakopravno sodelovanje. Namen novih pravil je učinkoviteje reševati primere, ko različne članice dvakrat obdavčijo isti dohodek ali kapital, kar je resna ovira za čezmejno poslovanje, saj ustvarja pretirano davčno breme in gospodarska izkrivljanja ter negativno vpliva na čezmejne naložbe. Predlog direktive predvideva zavezujoč mehanizem za reševanje sporov z jasnimi časovnimi omejitvami.

Obdavčitev finančnih transakcij
Slovenija ostaja v skupini držav, ki želijo uvesti sporni davek na finančne transakcije, je v Bruslju povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. To je minuli teden potrdil državni zbor. Četudi se zmanjšuje finančni izplen davka, je prevladala ocena, da je na simbolni in politični ravni nadaljnje sodelovanje primerno, je pojasnila. Slovenija, Slovaška in Belgija se sicer omenjajo kot države z največ pomisleki glede predlaganih kompromisov, a ministrica poudarja, da Slovenija ni problematična. Kdaj bo znana usoda tega davka, je po besedah Vraničar Ermanove težko oceniti, saj na to vplivajo številni notranji in zunanji dejavniki.(TFL)