Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je na seji izpostavil, da gospodarske razmere še vedno niso dovolj spodbudne. Med ključne prioritete za letošnje leto je zato med drugim uvrstil nadaljnja prizadevanja za učinkovito davčno politiko. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je napovedala, da se bo tudi ministrstvo trudilo za zmerno in pošteno obdavčitev. Ključna področja, na katerih po besedah vodje analitike na GZS Bojana Ivanca "ni dovolj premika", so pokojnine, javna poraba, davčna politika, trg dela in zdravstvena reforma. Opozoril je, da država tudi po koncu krize za investicije namenja občutno manj kot leta 2008, zdravstvena reforma pa do leta 2022 predvideva za 300 milijonov evrov novih dajatev.

Počitnice tudi za zdravstveni zakon
Stranki DeSUS in SD sta po tistem, ko sta minuli teden od ministrstva prejeli zadnjo različico novele zakona o zdravstveni dejavnosti, zahtevali ponovno usklajevanje. Na ministrstvu so po enem letu pogovorov nad tem presenečeni. Usklajevanj si sicer želijo čim prej, a jih zaradi počitnic in odsotnosti poslancev prihodnji teden še ni pričakovati. Poslanec DeSUS Tomaž Gantar pa je v izjavi spomnil, da je po javni razpravi z ministrstva prišel skoraj v celoti spremenjen predlog novele, ki so ga začeli na novo usklajevati. Pripombe pa tudi po zadnji različici zakona ostajajo podobne. Gantar je navedel zlasti način urejanja koncesij, ki da je netransparenten, ter sklicevanje na EU direktivo.

Za vse podatke o teranu
Evropska varuhinja človekovih pravic je Evropski komisiji izdala priporočilo, naj slovenskim pridelovalcem terana povsem razkrije dokumente v zvezi s hrvaško zahtevo za označevanje terana. Slovenski pridelovalci, združeni v civilni iniciativi za zaščito terana, pričakujejo, da bodo dobili vpogled v omenjeno dokumentacijo. Varuhinja je med drugim ugotovila, da se je komisija v svoji odločitvi, da dokumentov ne razkrije, neupravičeno sklicevala na izjemi varstva poslovnih interesov in varstva postopka odločanja, saj v omenjenih dokumentih ni nikakršnih poslovno občutljivih podatkov.

Uporaba zakona o partnerski zvezi
Zakon o partnerski zvezi, ki se bo začel uporabljati jutri, izenačuje pravni položaj istospolnih parov s položajem zakoncev in zunajzakonskih partnerjev. Istospolnim parom omogoča enakopravno socialno varstvo, ne dovoljuje pa skupne posvojitve otroka in možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo. Ena od pomembnejših novosti je opredelitev nesklenjene partnerske zveze. Po tem zakonu je to dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki nista sklenila partnerske zveze in pri katerih ni razlogov, da bi bila partnerska zveza med njima neveljavna. Postopek sklenitve partnerske zveze pa bo po novem lahko enako svečan, kot je zdaj sklenitev zakonske zveze.

Varuhinja tehta odločitev
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer še ni sprejela odločitve o morebitni vložitvi zahteve za oceno ustavnosti novele zakona o tujcih, k čemer jo v svojem letnem poročilu poziva Amnesty International. S poročilom se bodo sicer pri varuhu še podrobneje seznanili. Nevladna organizacija za človekove pravice je namreč objavila oceno stanja človekovih pravic po svetu za leto 2016. Poročilo je do Slovenijo zelo kritično, v njem državi očitajo, da si aktivno prizadeva za omejevanje pravic migrantov, prosilcev za azil in beguncev.

Sporazum o olajševanju trgovine
Veljati je začel sporazum Svetovne trgovinske organizacije (WTO) o olajševanju trgovine. Sporazum so včeraj ratificirali še Čad, Jordanija, Oman in Ruanda, kar pomeni, da je sporazum podprlo 110 članic, kar je bil vnaprej določen prag, potreben za njegov takojšen začetek veljavnosti. Uveljavitev sporazuma so pozdravili tudi v EU. Cilj sporazuma je poenostaviti in pojasniti mednarodne uvozne in izvozne postopke, carinske formalnosti in tranzitne zahteve. Poenostavil in pocenil bo trgovinsko administracijo ter tako prispeval pomemben in nujno potreben zagon svetovni gospodarski rasti, so zapisali na Evropski komisiji.(TFL)