Vrhovno sodišče je v sporu med Darsom in vrhovnim državnim tožilstvom o tem, ali se rok veljavnosti pogodbe lahko podaljša brez novega javnega naročila, presodilo v prid tožilstvu. V primeru dobave posipne soli Dars ne bi smel spremeniti te bistvene sestavine pogodbe in jo podaljšati brez novega javnega naročila. Odločitev sodišča po navedbah tožilstva odpravlja trenutno nepravilno prakso naročnikov v smeri veriženja aneksov k obstoječi pogodbi o javnem naročilu v primeru, ko sta stranki sicer (lahko) soglasni glede spremembe roka za njeno izvedbo. Pri tem zadostuje že objektivna možnost prikrajšanja drugih ponudnikov, in ne šele dejansko nastala škoda, so zapisali.

2,2 odstotka višje pokojnine
Pokojnine in drugi prejemki se bodo po letih varčevanja redno uskladili za 2,2 odstotka, je sklenil svet pokojninskega zavoda. Višji usklajeni zneski bodo izplačani konec meseca. Pokojninska reforma določa, da se uskladitev opravi pri izplačilu pokojnin za februar, in sicer za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače ter 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu v primerjavi z zneskoma v letu prej. Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katerimi so starostne, invalidske, družinske in vdovske, je približno 616.000. V aprilu je sicer napovedana še 1,1-odstotna izredna uskladitev.

Levica za dvig osnovne socialne pomoči
Levica poziva vlado, da na naslednji seji sprejme novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki bo zvišala znesek osnovne socialne pomoči. Zahtevajo, da se zagotovi dostojen znesek za preživetje, pri čemer opozarjajo, da znesek, ki ga je predlagalo ministrstvo, predstavlja le 75 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. Vlada je novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih v razpravo vložila že konec oktobra, javna razprava pa se je končala 27. novembra lani. Ministrstvo je na podlagi ocene minimalnih stroškov v letu 2016 predlagalo, da se socialna pomoč z 297,53 evra poveča na 331,26 evra. "Kljub temu se do danes ni zgodilo čisto nič,” pravijo v Levici.

Izboljšanje sistema za ravnanje z nagrobnimi svečami
Na ministrstvu za okolje se bodo lotili nadgradnje informacijskega sistema za preverjanje evidenc in podatkov v sistemu ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. Računsko sodišče je pred meseci namreč ugotovilo, da je sistem neučinkovit, popravljalni ukrep ministrstva pa v porevizijskem poročilu ocenjuje kot zadovoljiv. Kot je pojasnjeno v porevizijskem poročilu, bo z nadgradnjo mogoče pridobiti podatke o količinah odpadnih nagrobnih sveč iz evidenčnih listov, letnih poročil zbiralcev in predelovalcev odpadnih nagrobnih sveč. Prvič se bo poročalo v letu 2020 za leto 2019.

Slovenija kot neto prejemnica
Cilj, da Slovenija ostane neto prejemnica tudi v prihodnjem večletnem evropskem proračunu, je povsem legitimen, je v Bruslju poudaril kmetijski minister Dejan Židan. Minister se je sicer zavzel za nominalno ohranitev sredstev za kmetijsko politiko in opozoril, da se splošne varnosti ne sme zagotavljati na račun varnosti pri oskrbi s hrano. Glede na to, da se kmetijstvu nalagajo nova bremena in da so pred njim tudi novi izzivi, na primer podnebne spremembe, je po Židanovih besedah neresno, da se pojavljajo ideje o znižanju sredstev za evropsko kmetijsko politiko za 15 ali 30 odstotkov.

Energetski zakon jemlje denar občinam?
Občine, ki ležijo ob Dravi, so odločno proti predlaganim spremembam energetskega zakona, ki naj bi jim prinesle zmanjšanje dajatev od hidroelektrarn. Kot so njihovi predstavniki poudarili na sestanku v Mariboru, ne pristajajo na poskuse, da bi se pod pretvezo spodbujanja investicij v elektrogospodarstvo jemalo lokalnim skupnostim. Sporen je predlog sprememb treh dajatev, ki jih hidroelektrarne plačujejo državi in občinam. V poslanski skupini SMC so se na kritike že odzvali in prvotno besedilo dopolnila nadomestili z novim, ki pojasnjuje, da novosti veljajo le za naložbe v nove hidroelektrarne z močjo nad desetimi megavati, za katere investitorji še nimajo sklenjene koncesijske pogodbe.(TFL)