Državni svet je z 32 glasovi za in štirimi proti izglasoval veto na novelo zakona o kazenskem postopku, ki jo je državni zbor sprejel prejšnji teden. Večina svetnikov je prisluhnila mnenju predlagateljev, da novela zakona slabša položaj osumljencev v kazenskih postopkih in preveč omejuje sodno preiskavo. Minister za pravosodje Goran Klemenčič je zanikal navedbe, da sodno preiskavo ukinjajo, res pa je, da se jo omejuje, je dejal. Slovenija je po njegovih besedah ena od redkih držav, ki sploh še imajo sodno preiskavo. Po izglasovanem vetu bo moral DZ o noveli ponovno odločati, podpreti pa jo bo moralo najmanj 46 poslancev, kar bo težko doseči, saj jo je DZ minulo sredo sprejel z 32 glasovi za in 20 proti.

Sprejet zakon o kolektivnih tožbah
Poslanci so z 71 glasovi soglasno sprejeli zakon o kolektivnih tožbah, ki bo omogočil lažje uresničevanje pravic v primerih množičnih oškodovanj. S tem bo v slovenski pravni red prvič vnešeno kolektivno upravljanje dajatvenih zahtevkov, kar bo po mnenju vlade okrepilo varstvo potrošnikov in odvračalo potencialne kršitelje. S kolektivno tožbo ne bo moč uveljavljati zahtevkov iz naslova odškodninske odgovornosti države, lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil. S sprejetjem koalicijskega dopolnila pa so poslanci omogočili, da se bo zakon lahko uporabljal tudi za primere, ki so nastali pred trenutkom njegove uveljavitve, če zahtevki še niso zastarali.

Na napotnici poslej lahko tudi “zelo hitro”
DZ je s 50 glasovi za in 19 proti podprl novelo zakona o pacientovih pravicah, ki prinaša novosti na področju napotitev, vodenja čakalnih seznamov in informiranja bolnikov. Z novelo zakona se poleg obstoječih "nujno", "hitro" in "redno" uvaja vmesna stopnja nujnosti "zelo hitro", po kateri bodo bolniki morali biti pregledani v 14 dneh. Bolniki z novelo dobivajo tudi določene obveznosti. Deset dni pred načrtovanim posegom ali specialističnim pregledom bodo morali izvajalcu sporočiti svojo morebitno odsotnost, sicer se bolnika črta s čakalnega seznama, ponovno pa se ga pri istem izvajalcu za isto storitev lahko uvrsti šele po treh mesecih.

Pokojninski zakon ni v neskladju z ustavo
Ustavno sodišče je pri presoji ustavnosti več določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju soglasno ugotovilo, da zakon ne posega v človekovi pravici do socialne varnosti in do zasebne lastnine tistih zavarovancev, ki so dokupili dobo študija in služenja vojaškega roka po prej veljavnih predpisih in da torej zakon ni v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je ocenilo, da se z ZPIZ-2 uveljavljena ureditev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine položaja navedenih zavarovancev ni poslabšala.

Mini reforma trga dela
Poslanci so soglasno s 60 glasovi potrdili novelo zakona o inšpekciji dela. V razpravi so sicer opozorili, da nekatera vprašanja ostajajo odprta, med njimi problematika kadrovske podhranjenosti in omejenih pristojnosti inšpekcijskih služb. Novela zakona po navedbah pristojnega ministrstva rešuje predvsem vprašanje prekarnosti in pristojnost inšpekcije v primeru neizplačila plač. S 54 glasovi za in 15 proti so poslanci potrdili tudi novelo zakona o urejanju trga dela. Strinjali so se, da je čim hitrejša vključitev brezposelnih med iskalce zaposlitve nujna, iz opozicijskih vrst pa je bilo v razpravi med drugim slišati očitke o nesorazmernosti sankcij.

Računsko sodišče bo nadziralo Banko Slovenije
DZ je soglasno potrdil dopolnitve zakona o Banki Slovenije, ki uvajajo nadzor nad banko s strani računskega sodišča. To bo lahko presojalo pravilnost in smotrnost delovanja banke ter njene nadzorniške odločitve glede sanacije bank, a le do uvedbe enotnega nadzora v območju evra novembra 2014. Revizija bo torej vseeno lahko vsebovala odločitve glede sanacije bank v letu 2013, ki še vedno razburjajo del javnosti. Banka Slovenije ne bo zavezana predložiti računskemu sodišču poročila o odpravljanju morebitnih razkritih nepravilnosti in nesmotrnosti, morala pa bo obrazložiti odstopanja od njih.

Noveliran zakon o strokovnih in znanstvenih nazivih
Poslanci so potrdili novelo zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki med drugim uvaja globo v višini 500 evrov za posameznike, ki se predstavljajo z napačnim strokovnim oziroma znanstvenim naslovom ali nazivom strokovne izobrazbe. Poglavitne rešitve, ki jih prinaša novela zakona, so uskladitev pristojnega organa za objavljanje strokovnih in znanstvenih naslovov, natančnejša razmejitev in opredelitev prekrškov ter višine izrekanja sankcij v primeru ugotovljenih kršitev zakona. Novela obenem uveljavlja izjemo pri tvorjenju strokovnih naslovov pri študijskih programih prve in tudi druge stopnje.(TFL)