Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je vrh koalicije seznanila s prvo analizo pisma, ki ga je v petek Sloveniji poslala Evropska komisija v zvezi s spremembami prodajne zaveze glede NLB. Napovedala je, da bodo vprašanja najprej znova razjasnili, nato pa na tej podlagi nadaljevali s pogajanji. "Nekatere ugotovitve in stališča Evropske komisije me presenečajo, predvsem zaradi poglobljenih razprav in korektnega odnosa, ki smo ga doslej imeli v tem postopku. Nekatere ugotovitve so presenetljivo netočne ali pomanjkljive," je pred novinarji poudarila ministrica. Evropska komisija namreč dvomi, da je slovenski decembrski predlog o odlogu prodaje NLB enakovreden prvotni prodajni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo.

ESČP Sloveniji ne očita sistemskih pomanjkljivosti
ESČP, ki je lani izreklo deset obsodilnih sodb proti Sloveniji, razen v enem primeru ni izpostavilo sistemskih pomanjkljivosti pravne ureditve z vidika evropske konvencije. Ugotovilo je posamezne primere kršitev, kjer gre za neustrezno razlago oz. uporabo v konkretnih situacijah in posameznih primerih. Na ministrstvu za pravosodje so poudarili tudi, da je vsak primer ugotovljene kršitve treba obravnavati posebej, prav tako tudi posamezne razloge za ugotovljeno kršitev. To po njihovih besedah pomeni, da je treba pred sprejetjem zaključkov o tem, kaj je kdo storil narobe, prebrati sodbo.

DeSUS s svojim predlogom demografskega sklada
Koalicijski vrh je ponovno razpravljal o demografskem skladu in ugotovil, da so konceptualne razlike med njimi prevelike, da bi s tem projektom na vladni ravni nadaljevali. DeSUS je vztrajala pri samostojnosti in neodvisnosti sklada, v katerega bi vključili tudi strateške naložbe države. SMC na te zahteve ni pristala oz. stališč niso uspeli zbližati. Pogajanja v zvezi s tem so zato končali, prvak DeSUS Karl Erjavec pa je napovedal, da bo DeSUS svoj predlog zakona v parlamentarni postopek vložila še ta teden. A ker mora predlog skozi zakonodajni postopek, pred koncem pomladi ne bodo začeli niti z javnim delom obravnave.

Prenova koncesij za zasebne visokošolske zavode
Ministrstvo za izobraževanje je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o visokem šolstvu, s katero opredeljuje javno službo, hkrati pa močno zaostruje pogoje za pridobitev koncesije za zasebne visokošolske zavode. Koncesijam predlog novele zakona namesto dozdajšnjega enega namenja kar 19 členov. V prehodnih določbah predlog za obstoječe koncesije določa, da bodo morali zasebni zavodi sprožiti postopek njihove presoje, sicer bo koncesija prenehala z iztekom prehodnega obdobja. Glede razmejitve javne službe in tržne dejavnosti pa novela določa, da lahko javni visokošolski zavodi študijske programe kot tržno dejavnost izvajajo samo za tuje državljane.

Strateška in inovacijska partnerstva
Gospodarsko ministrstvo od strateško inovacijskih partnerstev, ki delujejo že od lani, pričakuje dvig dodane vrednosti in konkurenčnosti ter povečanje izvoza. Kot je na novinarski konferenci povedal pristojni minister Zdravko Počivalšek, je vlada že leta 2015 v okviru pametne specializacije prepoznala devet ključnih razvojnih področjih. Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc meni, da pametna specializacija prinaša veliko prednosti. Zdi se ji tudi prav, da je vlada prepoznala omenjenih devet področjih kot prebojnih.

Tri milijone za referendum o drugem tiru
Državna volilna komisija (DVK) je za poplačilo vseh obveznosti izvedbe referenduma o zakonu o drugem tiru izplačala skupaj 3.200.657,36 evra. V primerjavi s stroški referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih leta 2015 je bil septembrski referendum za 182.306 evrov cenejši, so sporočili iz komisije. Stroški volilnih odborov so tokrat znašali 1,05 milijona evrov oz. 1494 evrov manj. Materialni stroški volilnih komisij so se ustavili pri 993.289 evrih in so bili 235.971 evrov višji kot na referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pisala za volilne odbore so stala 12.707 evrov, kar je 1981 evrov več kot leta 2015.(TFL)