Po mnenju gospodarskega ministrstva občinam, ki morajo po zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti zagotoviti izvajanje pokopališke dejavnosti, ni treba postati lastnik pokopališča, ampak je mogoč tudi najem. S tem je ministrstvo pritrdilo šentviški župniji, od katere želi Mol v last dobiti šentviško pokopališče, je poročal Dnevnik. Kot so pojasnili na ministrstvu, so zakon leta 2016 napisali po vladnih priporočilih, da mora pokopališka dejavnost ostati v pristojnosti občin, pogrebna dejavnost pa se z izjemo zagotavljanja 24-urne dežurne službe za prevzem in prevoz pokojnina izvaja na trgu. O sporu bo razsodilo upravno sodišče, kamor se je na sklep upravne enote pritožila šentviška župnija.

Spremenjene zaveze glede NLB
Ministrstvo za finance bi lahko po besedah ministrice Mateje Vraničar Erman vladi prihodnji teden predlagalo končno različico spremenjenih zavez glede NLB, tako prodajne zaveze kot spremljajočih izravnalnih ukrepov. Ministrica pričakuje, da bo po formalni vložitvi novega slovenskega predloga odločitev Evropske komisije razmeroma hitra. Na srečanju parlamentarnih strank so sicer obravnavali tudi predlog za zaščito banke pred posledicami sodnih postopkov proti LB oziroma NLB na Hrvaškem. V kratkem naj bi v nadaljnji postopek predložili predlog zakona.

Fiktivne izvršbe delodajalcev
Društvo Delavska svetovalnica je pravosodno ministrstvo obvestilo o vse pogostejšem vlaganju elektronskih predlogov za izvršbo s strani nekaterih delodajalcev proti svojim delavcem. Ministrstvo se je zato z vrhovnim sodiščem in Okrajnim sodiščem v Ljubljani dogovorilo o ukrepih za preprečitev zlorabe sistema izvršbe na podlagi verodostojne listine. Bistveno je, da delavec v primerih, ko pride do tovrstnih ravnanj, izkoristi vse zakonske možnosti, ki mu jih v okviru izvršilnega postopka daje zakon. V izvršilnem postopku je ključno pravno sredstvo dolžnika ugovor. Ministrstvo za pravosodje je na problematiko opozorilo tudi Odvetniško zbornico Slovenije.

Več hrvaških dnevnih migrantov
Hrvaški delavci bodo imeli po vsem sodeč od 1. julija naprej prost dostop na slovenski trg dela, saj DZ ni obravnaval vladnega predloga zakona o podaljšanju prehodnega obdobja z omejitvijo dostopa še za dve leti. Na Hrvaškem ocenjujejo, da je mogoče pričakovati tako več dnevnih migrantov kot tistih, ki bi v Sloveniji imeli tudi bivališče. "Glede na to, da so hrvaški izseljenci osredotočeni na države, kot sta Nemčija in Avstrije, ni pričakovati navala hrvaških delavcev v Slovenijo", je za STA povedala Maja Mahovlić s specializiranega hrvaškega portala za zaposlovanje moj-posao.net.

Ambiciozno do dekarbonizacije prometa
Ministri za okolje držav EU so v Luksemburgu v ponedeljek med drugim razpravljali o dekarbonizaciji prometa. Večina držav, tudi Slovenija, se je zavzela za ambiciozne ukrepe, manjše število držav pa je posvarilo pred negativnimi učinki na avtomobilsko industrijo, so sporočili z ministrstva za okolje. Razpravljali so o predlogu uredbe, ki bo določila nove standarde izpustov ogljikovega dioksida za osebna in lahka tovorna vozila po 2020. Prav tako so zbrani ministri opravili politično razpravo o predlogu direktive o pitni vodi, in sicer z vidika ureditve materialov v stiku s pitno vodo in dostopa do pitne vode.

Enake pravice za transspolne
Sodišče EU je razsodilo v prid poročeni transspolni Britanki, ki se v domovini bori za enake pravice pri pridobitvi pokojnine, kot pripadajo drugim ženskam. Na Otoku Britanki, ki se je rodila kot moški, niso želeli povsem priznati njene spremembe spola, ker ni razveljavila zakonske zveze. Transseksualka je leta 2008, ko je dosegla starost 60 let, zaprosila za državno starostno pokojnino - ki pri tej starosti pripada Britankam. A njeno prošnjo so zavrnili z utemeljitvijo, da nima neomejenega potrdila o priznanju spremembe spola. Podelitev tega potrdila na podlagi britanske zakonodaje bi zahtevala razveljavitev njene zakonske zveze.(TFL)