Volivci bodo o zakonu o drugem tiru ponovno odločali 13. maja. S tem je postalo jasno, da glasovanje ne bo izvedeno skupaj z državnozborskimi volitvami. Referendumska kampanja bo tako stekla čez dobra dva tedna, organizatorji pa bodo imeli novo možnost za predstavitev stališč o vladnem projektu, ki je med drugim botroval odstopu premierja Mira Cerarja. Vlada predvidoma ne bo sodelovala v kampanji pred ponovljenim referendumom o zakonu o drugem tiru. Naj sprejme takšen sklep, bo ministrskemu zboru na četrtkovi seji predlagalo ministrstvo za infrastrukturo, kjer so pojasnili, da je vlada z odločitvijo vrhovnega sodišča postavljena v absurden položaj. Pobudnik referenduma Vili Kovačič pa bo datum referenduma izpodbijal še drugič.

Predsednik republike se bo odločil 14. aprila
Predsednik republike Borut Pahor je DZ obvestil, da ne bo predlagal kandidata za mandatarja. Če kandidata v prihodnjih dveh tednih ne bodo predlagali niti poslanci, bo Pahor 14. aprila podpisal odlok o razpisu predčasnih volitev. Kdaj bodo te potekale, se predsednik republike še ni odločil, možna datuma pa sta 27. maj in 3. junij. Glede razpisa volitev in razpustitve parlamenta pa je Pahor, kot je dejal, dolžan počakati na iztek roka, ko se za predlaganje kandidata za predsednika vlade lahko odloči tudi deset poslancev ali poslanske skupine. Ali je v predpisanem roku iz poslanskih vrst vendarle pričakovati predlog za imenovanje mandatarja, še ni dokončno znano.

Kopica zakonov gre v nadaljnjo obravnavo
DZ je z 42 glasovi za in enim proti sklenil, da je predlog zakona o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne primeren za drugo obravnavo. Po predlogu bi žrtve vojnega nasilja prejele 6000 evrov odškodnine za premoženjsko škodo. Poslanci so prav tako ocenili, da je predlog zakona o delovanju spletnih platform sodelovalnega gospodarstva, ki ga je vložila skupina osmih poslancev s prvo podpisano Vojko Šergan (SMC), primeren za nadaljnjo obravnavo. DZ je tudi sklenil, da je predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi, ki ga je predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Draganom Matićem (SMC), primeren za nadaljnjo obravnavo.

Svetniki izglasovali odložilni veto na dva zakona
Državni svet je z 18 glasovi za in 12 proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o igrah na srečo, po kateri bi v Sloveniji sprostili trg športnih stav, ki jih v Sloveniji sedaj prireja Športna loterija. DZ bo tako moral o noveli zakona ponovno odločati. Državni svet je z 20 glasovi za in dvema proti izglasoval tudi odložilni veto na nov zakon o nepremičninskem posredovanju. Predlagatelji so zakonu med drugim očitali nepotrebno regulacijo. Državni svet pa je s sedmimi glasovi za in 23 proti zavrnil predlog za odložilni veto na novelo zakona o kmetijstvu.

S "svojimi filmi" tudi v tujini
V nedeljo bo v EU začela veljati uredba, po kateri bodo lahko uporabniki na potovanjih po uniji kjerkoli dostopali do spletnih vsebin (filmi, televizijski programi, pretočna glasba), na katere so se naročili doma. Pravila bodo veljala za plačljive storitve, upoštevali pa jih bodo lahko tudi ponudniki brezplačnih vsebin. Po ocenah bi lahko vsaj 29 milijonov ljudi, kar je blizu šest odstotkov potrošnikov v EU, koristilo prednosti čezmejne prenosljivosti, to število pa naj bi se v prihodnosti še povečalo. Po nekaterih ocenah bi lahko do leta 2020 naraslo na 72 milijonov.

Prednosti kolektivne tožbe
21. aprila se začne uporabljati Zakon o kolektivnih tožbah, ki omogoča, da se z eno tožbo zahteva nadomestilo za prikrajšanje vseh oseb, ki so bile množično oškodovane zaradi kršitve potrošniških pravic, omejevanja konkurence, okoljskih nesreč ipd. Kakšne so prednosti kolektivne tožbe v primerjavi s sosporništvom in obstoječimi instituti po ZPP, kateri so pogoji za vložitev kolektivne tožbe in kdo jo lahko vloži, kako bo deloval register kolektivnih tožb in o drugih vprašanjih, bodo razpravljali na drugi sekciji XVI. Dnevov civilnega in gospodarskega prava, v četrtek, 19. aprila 2018, ki jo bo vodil prof. dr. Lojze Ude, na sekciji pa sodelujejo še izr. prof. dr. Ana Vlahek s PF UL, Miha Verčko z Ministrstva za pravosodje in Matija Testen iz odv. družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.(TFL)