Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanil s predlogom rebalansa letošnjega proračuna, v skladu s katerim se pristojnemu ministrstvu sredstva povečujejo za 35 milijonov na 468 milijonov evrov. Člani odbora so se obregnili ob več postavk, nekateri so ocenili, da je 3,9 milijona evrov za prilagajanje na podnebne spremembe absolutno premalo. "Podnebne spremembe bodo stalnice, to ni nekaj, kar se nam je zgodilo,” je dejala Violeta Tomić (Levica). O predlogu rebalansa bodo danes razpravljali še trije odbori in komisija za narodnosti.

Makedonija v Nato z novim imenom
Državni zbor je na izredni seji ratificiral pristopni protokol Severne Makedonije k Natu z 72 glasovi za in 12 proti, potem ko sta poslanski skupini Levice in SNS napovedali, da bosta glasovali proti. Zakon bo stopil v veljavo 15. dan po objavi v uradnem listu. Ratifikacijo protokola je v nagovoru poslancem po seji pozdravil in se zanjo zahvalil predsednik sobranja Talat Xhaferi. S tem je Slovenija kot druga članica Nata po Grčiji ratificirala protokol. Makedonija pa se je z včerajšnjim dnem v skladu s prespanskim sporazumom uradno preimenovala v Severno Makedonijo, saj so z grško ratifikacijo bili izpolnjeni vsi pogoji za preimenovanje države.

Zdravje potrošnikov ni bilo ogroženo
Člani sveta za varno hrano so na včerajšnji seji po besedah kmetijske ministrice Aleksandre Pivec ugotovili, da v aferi s poljskim mesom zdravje slovenskega potrošnika v nobenem primeru ni bilo ogroženo. "V Slovenijo ni prišlo meso iz sporne klavnice, tudi razsekovalnice niso bile v stiku z njim," je poudaril predsednik sveta Janez Hribar. Odbor DZ za kmetijstvo pa je medtem na nujni seji ugotovil, da sistem nadzora varnosti hrane v Sloveniji dobro deluje, je pa sprejel več sklepov, s katerimi med drugim predlaga javno objavo podatkov o uvozu mesa in poreklu mesa v restavracijah ter naročanje več slovenske hrane v javnih zavodih.

Spodbude za zaposlitev mladih
Ministrstvo za delo je objavilo javno povabilo delodajalcem k zaposlitvi mladih brezposelnih, starih do vključno 29 let, ki so uspešno zaključili udejstvovanje v inovativnih projektih. Za program je v letih 2019 do 2021 namenjenih 1,187 milijona evrov sredstev, povabilo je odprto do njihove porabe oz. najdlje do konca tega leta. V program se bo lahko vključilo 225 mladih iz ciljne skupine. Delodajalci lahko za njihovo zaposlitev s polnim delovnim časom ali 40 ur na teden prejmejo subvencijo v višini 5000 evrov.  Program Zaposlimo mlade se v 80 odstotkih financira iz Evropskega socialnega sklada, v 20 odstotkih pa iz državnega proračuna.

Nesoglasja glede odprave soglasja
Finančni ministri EU so včeraj v Bruslju prvič razpravljali o občutljivem vprašanju reforme odločanja o davčnih temah. Izhodišče je predlog Evropske komisije, ki predvideva postopen prehod od soglasja h kvalificirani večini do konca leta 2025. Komisija trdi, da je soglasje politično anahronistično, pravno problematično in gospodarsko neproduktivno. Predlog za odpravo soglasja med članicami EU pričakovano sproža različne odzive. Medtem ko ga Nemčija in Francija načeloma podpirata, mu male članice, kot sta Luksemburg in Malta, nasprotujejo. Med članicami, ki so bolj naklonjene ohranitvi obstoječega sistema, je tudi Slovenija.

Nadgradnja mehanizmov civilne zaščite
Evropski parlament je podprl nadgradnjo mehanizma civilne zaščite EU, ki je bil v letih 2017 in 2018 pogosto na preizkušnji v gozdnih požarih, nevihtah in poplavah. Cilj nove zakonodaje je pomagati državam članicam, da se hitreje in bolje odzovejo na naravne in druge nesreče, tako da bolj učinkovito razporedijo sredstva civilne zaščite. Evropski parlament in Svet Evropske unije sta že v decembru lani dosegla začasni politični dogovor o načrtu rescEU. Sprejeta odločitev na zahtevo Evropskega parlamenta določa tudi dodatne vire za rescEU. Ta bo na voljo, ko sredstva posameznih članic ne bodo zadostovala.(TFL)