Jutri sedem odgovorov iz EU

Veliki senat Sodišča EU bo jutri izdal sodbo, s katero bo pojasnil pravo EU oz. odgovoril na sedem vprašanj, ki mu jih je pred odločanjem o ustavnosti razlastitve imetnikov podrejenih obveznosti v leta 2013 podržavljenih bankah zastavilo slovensko ustavno sodišče. Generalni pravobranilec sodišča EU Nils Wahl je sredi februarja podal nezavezujoče sklepne predloge, ki pa lahko nakažejo smer odgovorov. V njih je Wahl ocenil, da bruseljske smernice o državni pomoči bankam iz leta 2013 za države članice EU niso bile zavezujoče, je pa jasno, da ima komisija pri presoji o združljivosti ukrepov državne pomoči z notranjim trgom široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na zahtevo varuha človekovih pravic, odločilo, da zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede ugotavljanja dohodka za samostojne podjetnike ni skladen z ustavo. DZ mora ugotovljeno neskladje odpraviti v enem letu. Tudi tistemu, ki opravlja dejavnost, mora biti omogočeno dokazati, da v določenem trenutku ne dosega dohodka iz izpodbijanega prvega odstavka 14. člena in da zaradi svojega materialnega stanja potrebuje pomoč, meni ustavno sodišče.

Državni zbor je opravil drugo obravnavo predloga zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic. Z dopolnili koalicijskih SMC in DeSUS je spremenil člen, ki govori o skladih, s katerimi bodo kolektivne organizacije spodbujale ustvarjalnost. Vanje bodo lahko namenile največ deset odstotkov zbranih avtorskih honorarjev, če se bo s tem strinjalo najmanj tri četrtine članov. Dopolnila opozicijske SDS so poslanci zavrnili. Dokončno se bo DZ o predlogu izrekel na naslednji seji.

DZ je predlog novele zakona o visokem šolstvu po splošni razpravi ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Za takšen sklep je glasovalo 46 poslancev, proti jih je bilo 15. S predlagano novelo naj bi storili prvi korak k uresničevanju zavez iz resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020. Poleg vzpostavitve predvidljivega in stabilnega sistema financiranja visokega šolstva prinaša odprtost sistema v mednarodno okolje, povečuje fleksibilnost študijskih programov in zagotavlja večjo avtonomijo visokošolskih zavodov.

V Sloveniji imamo 58 upravnih enot. Večje spremembe upravne organizacije za zdaj niso predvidene, je pa načrtovana racionalizacija finančnega področja upravnih enot. Predvideno je namreč, da dela finančno-računovodskih nalog ne bi več opravljali na vseh upravnih enotah, ampak bi oblikovali skupne finančne službe na 12 lokacijah. Načrte je ministrstvo za javno upravo pojasnilo v dopisu Mestni občini Slovenj Gradec, s katere so na podlagi poročanja enega od medijev spraševali o nameravani uvedbi 12 sedežnih upravnih enot.

Na zaključni konferenci triletnega projekta Measure what matters pod okriljem organizacije valižanskega princa Charlesa so v Londonu Slovenijo razglasili za eno vodilnih držav pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Kot so sporočili iz SMC, so vladno strategijo izpostavili kot primer dobre prakse pri odgovornem načrtovanju prihodnosti.(TFL)