Slovenija je do zdaj zaradi sojenja v nerazumnem roku v postopkih pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) plačala za okoli tri milijone evrov odškodnin. Od tega je nekaj manj kot milijon evrov plačala na podlagi sodb, nekaj več kot dva milijona evrov pa na podlagi sklenjenih poravnav. Zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku je bila do zdaj Slovenija pred ESČP obsojena v 270 primerih, največ sodb je bilo izdanih v letih 2006 in 2007. Z uveljavitvijo zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja se je število tovrstnih postopkov bistveno zmanjšalo. ESČP zdaj obravnava le še tiste zadeve, za katere pritožniki trdijo, da se zakon ni izkazal kot zadosti učinkovit.

Novosti pri preprečevanju pranja denarja

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma prinaša vzpostavitev registra dejanskih lastnikov podjetij, znižuje mejne vrednosti za sporočanje podatkov o gotovinskih transakcijah in uvaja poseben nadzor nad politiki in z njimi povezanimi osebami, je glavne novosti izpostavil direktor urada za preprečevanje denarja Darko Muženič. Register dejanskih lastnikov oz. fizičnih oseb, ki so končni lastnik podjetja, bo v prihodnjih 14 mesecih vzpostavil in vodil Ajpes. "Deloma bo ta javen, vsi podatki pa bodo dostopni nadzornikom in organom odkrivanja in pregona kaznivih dejanj," je povedal Muženič.

Geografsko blokiranje interneta

Članice EU so v Bruslju dosegle načelni dogovor o prepovedi neupravičenega geografskega blokiranja - diskriminacijske prakse, ki spletnim potrošnikom iz določene članice preprečuje dostop do in nakup spletnih proizvodov in storitev v drugi članici. Dogovor je izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom. Čeprav živimo v času digitalne ekonomije, nacionalne meje še vedno predstavljajo zid med trgovci in kupci, kar je treba spremeniti, je po dogovoru poudaril slovaški minister za gospodarstvo Peter Žiga, ki je vodil zasedanje.

Zahtevana ocena ustavnosti pogrebnega zakona

Združenje občin Slovenije je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Meni, da zakon posega v ustavne pravice samoupravnih lokalnih skupnosti in javni interes v delu, kjer pogrebno dejavnost opredeljuje kot tržno dejavnost. Združenje zahteva tudi začasno zadržanje izvajanja zakona. Opozarjajo na prejšnje odločitve ustavnega sodišča, ki je pogrebno in pokopališko dejavnost opredelilo kot tisti dejavnosti, ki jih iz pietetnih, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov ni mogoče zagotavljati na prostem trgu.

Podpora protitobačnemu zakonu

Nekdanji ministri za zdravje so na predsednika vlade, ministre in poslance naslovili odprto pismo, v katerem jih pozivajo, naj sprejmejo zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v predlagani obliki in s tem izkažejo posluh in skrb za zdravje državljanov, ki ga kajenje še vedno močno ogroža. Namen vseh predlaganih sprememb zakona ni v zatiranju podjetniških pobud tobačne industrije, kakor se v javni razpravi skuša prikazati, ampak v skrbi za zdravje naših državljanov, še posebej odraščajoče mladine, so navedli v pismu.

Nesporazumi z "davkom na internet"

Ministrstvo za kulturo je napovedalo preoblikovanje dela besedila osnutka medijske strategije, ki se nanaša na obvezen prispevek operaterjev za spletne priključke, potem ko je besedilo v zadnjih dneh sprožilo številne javne polemike o možnosti uvedbe t. i. davka na internet. Ministrstvo navaja, da prispevek ne bo obremenil uporabnikov, temveč zgolj lastnike oziroma upravljavce platform. Šlo naj bi za "prispevek k medijski pluralizaciji in zaščiti slovenskega jezika". Na možnost obdavčitve dostopa do interneta se je negativno odzvalo več organizacij v Sloveniji, med njimi Skupnost slovenskih mrežnih strokovnjakov (SINOG), pa tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar.(TFL)