Ustavno sodišče se je v sporu glede dostopa javnosti do podatkov o sklenjenih svetovalnih, avtorskih in odvetniških pogodbah, ki ga je pred leti sprožila NKBM, postavilo na stran javnosti podatkov. Obveznost razkritja informacij javnega značaja za podjetja v pretežni državni lasti ni v neskladju z ustavo, je razvidno iz objavljene odločbe. Zmanjšanje korupcijskih tveganj, večanje poštenosti in učinkovitosti upravljanja ter dvig transparentnosti poslovanja z javnim sektorjem povezanih družb pomenijo javno korist, ki v temelju lahko upraviči poseg v človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude, so presodili ustavni sodniki. Vse to velja tudi za banke, in sicer celo, če so v prevladujoči ali popolni zasebni lasti, je dodalo ustavno sodišče. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu.

Svetniki o vetu na zakon o tujcih

Pod zahtevo za sklic seje državnega sveta (DS), na kateri bodo odločali o odložilnem vetu na minuli teden sprejeto novelo zakona o tujcih, je državni svetnik Samer Khalil zbral dovolj podpisov. Svetniki bodo o vetu odločali v sredo. Predlagatelji očitajo zakonu, da ga je ministrstvo za notranje zadeve pripravljalo nepregledno in skrito pred očmi javnosti, brez temeljite in ustrezne javne razprave. Predlagatelji so tudi prepričani, da "sprejemanje tako občutljivih in pomembnih ukrepov zahteva široko družbeno in politično soglasje". Spomnili so tudi, da sprejeta novela zakona "po mnenju številnih uglednih domačih in tujih pravnih strokovnjakov kot tudi nevladnih in medvladnih organizacij, kot je Svet Evrope, nesorazmerno krši človekove pravice in temeljne svoboščine, še zlasti pravico do azila".

Socialni dialog o zdravstvenem varstvu

Socialni dialog o predlogu zakona o zdravstvenem varstvu, ki je bil pred člani Ekonomsko socialnega sveta (ESS), se bo nadaljeval na pogajalski skupini, je povedala ministrica Milojka Kolar Celarc. Dejala je še, da predlagani zakon "ni zdravstvena reforma, ampak del strukturnih sprememb v zdravstvu, ki jih dejansko delamo že od začetka mandata". Javna razprava se bo po njenih besedah začela 1. februarja in bo trajala 45 dni. Sindikati imajo pomisleke pri omejitvi trajanja bolniške odsotnosti z dela, delodajalci pa ne želijo novih bremen za gospodarstvo. Zakonski predlog je po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Branka Meha "bolj podoben finančni kakor zdravstveni reformi". Nasprotujejo dodatnim obremenitvam gospodarstva. Tudi regresni zahtevki po njegovem opozorilu niso urejeni tako, kot želijo v zbornici.

Nižje globe za neplačnike parkirnin

Ljubljanski mestni svet je potrdil predlog odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana (Mol), ki prinaša nižje globe zaradi neplačane parkirnine. Ta sklep bo sicer v veljavo stopil pozno spomladi, saj mora izvajalec do tedaj prilagodil obstoječi sistem nadzora parkirnine in blagajne. Tako bodo lahko vozniki, ki jih bodo redarji ali nadzorniki zalotili brez plačane parkirnine, v osmih dneh od prejema obvestila namesto globe plačali parkirnino v znesku 12 evrov. Če tega ne bodo storili, bo redarstvo začelo postopek o prekršku in izdalo globo v višini 40 evrov. Odlok spodbuja tudi uporabo električnih vozil in trajnostni razvoj. Med drugim odlok na novo definira souporabo vozil kot storitev, ki jo opravlja gospodarski subjekt, ki nudi storitev souporabe vozil uporabnikom preko mobilne aplikacije na način, da uporabnik rezervira in aktivira vozilo ter opravi plačilo storitve preko aplikacije.

Za dostojne pokojnine

Sindikati s članstvom med zaposlenimi, ki zastopajo delavce, vključene v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, so na odbor za delo naslovili pobudo za sklic izredne seje ter obvestili ministrstvo za delo, da bodo pričeli s stopnjevanjem sindikalnih aktivnosti oz. s sindikalnim bojem za ohranitev ustavnih pravic delavcev do dostojnih pokojnin. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, so se za to odločili, ker ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še naprej "vztraja pri sprejetih škodljivih in diskriminatornih odločitvah za delavce v najtežjih in najnevarnejših poklicih".

V Sloveniji največ slabih posojil

Slovenija ostaja država z najvišjim deležem slabih posojil v bruto domačem proizvodu (BDP) med vsemi državami članicami EU, sledijo Češka, Irska, Avstrija in Portugalska. Kot kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat, so v letu 2015 slaba posojila v Sloveniji predstavljala 7,5 odstotka BDP. Kredit je po tej metodologiji označen za slabega, če je rok za plačilo obresti ali obrokov prekoračen za več kot 90 dni oz. če zapadla plačila obresti vzbujajo dvom, da bodo plačila izvedena v celoti. Na drugo mesto po deležu slabih posojil v BDP se je predlani uvrstila Češka (1,7 odstotka), sledijo Irska in Avstrija (po 1,5 odstotka) ter Portugalska (1,4 odstotka).(TFL)