Vlada je na seji sprejela predlog novele zakona o varstvu potrošnikov, s katerim med drugim na novo opredeljuje turistični paket. Nova definicija bo vključevala tudi kombinacijo potovalnih storitev po izbiri potrošnika. Ker se lahko turistični paketi kombinirajo na različne načine, se kot turistični paket obravnava vse kombinacije potovalnih storitev, ki imajo lastnosti, ki jih potrošniki običajno povezujejo s turističnimi paketi. Pri tem ni pomembno, ali je turistični paket sestavljen vnaprej ali pa je sestavljen po izbiri potrošnika, so pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Zakon sicer tudi širi področja uporabe zakona na osebe, ki niso potrošniki v smislu obstoječe definicije potrošnika.

Večja varnost zaščitenih prič
Vlada je določila besedilo predloga novele zakona o zaščiti prič, ki ga zdaj pošilja v DZ. Predlog naj bi povečal zaščito prič, ki so ogrožene zaradi sodelovanja ali pričanja v kazenskem postopku na način, da bi lahko prirejeno identiteto dobile že v zgodnji fazi preiskave. Hkrati bi novela zakona osebam, ki se vključijo v progam zaščite prič, omogočala, da prirejeno identiteto uporabljajo tudi po tistem, ko se program izteče. Prav tako bi novela omogočila, da bi lahko Slovenija zaščitene priče izmenjala tudi z mednarodnimi institucijami, ki izvajajo program zaščite prič, in ne zgolj z državami, ki so popisnice pogodbe o izvajanju programa.

Neuspešno uvajanje javno-zasebnega partnerstva
Vlada in ministrstvo za finance v obdobju od začetka leta 2007 do konca leta 2016 nista bila uspešna pri doseganju ciljev uvedbe javno-zasebnega partnerstva, ugotavlja računsko sodišče. Zato predlaga popravljalne ukrepe. "Revidiranca sta številne pomanjkljivosti zakona o javno-zasebnem partnerstvu zaznala že kmalu po njegovi uveljavitvi, kljub temu pa v desetletju, ki je sledilo, nista pripravila in predlagala potrebnih sprememb," je v revizijskem poročilu ugotovilo računsko sodišče. Od uveljavitve zakona je bil na državni ravni izveden le en infrastrukturni projekt javno-zasebnega partnerstva.

Usklajevanje urne postavke za študentsko delo
Odbor DZ za delo, ki je na zahtevo Levice obravnaval vprašanje vrednotenja študentskega dela, je sklenil ministrico za delo pozvati, da se najnižja bruto urna postavka za študentsko delo uskladi do zakonskega roka, torej do 1. aprila. Ostalih predlaganih sklepov Levice pa odbor ni podprl. V skladu z njimi bi se minimalna urna postavka zvišala vsaj na 5,08 evra, delodajalci bi s študenti sklenili dogovor o delu in v njem med drugim opredelili delovni čas. Izplačevati bi jim morali nadomestilo za malico in prevoz. Toda po opozorilu ministrice za delo Anje Kopač Mrak je treba v primeru, ko ima študentsko delo sestavine delovnega razmerja, skleniti pogodbo o zaposlitvi.

Ni denarja za višje socialne pomoči
Ministrstvo za finance je glede predloga zvišanja zneska denarne socialne pomoči, kot ga je predlagalo ministrstvo za delo, v medresorskem usklajevanju opozorilo, da sta državna proračuna za 2018 in 2019 sprejeta in da po njihovih izračunih v finančnem načrtu ministrstva za delo ni prostora za dodatne zakonske obveznosti. S tem so se odzvali na pismo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Opozorili pa so tudi, da z višanjem socialne pomoči država znižuje motivacijo za aktivacijo prejemnikov teh pomoči. Ministrstvo za delo je sicer predlagalo povišanje zneska denarne socialne pomoči z dosedanjih 297,53 evra na 331,26 evra.

Mladinski svet izločen iz nevladnih organizacij
V državnem zboru je v obravnavi predlog zakona o nevladnih organizacijah, ki pa iz nevladnih organizacij izloča Mladinski svet Slovenije (MSS). Zato je MSS pozval poslance, da razmislijo "o izbrisu določila iz predloga zakona, ki bi lahko dolgoročno zaznamoval MSS kot reprezentativno organizacijo mladih v Sloveniji", so sporočili iz sveta. "Izrecno je iz definicije nevladne organizacije kar poimensko izločen MSS, in sicer z dokaj nenavadno obrazložitvijo, temelječo na nekaterih formalizmih, ki pa po našem mnenju nimajo veliko opraviti s samo opredelitvijo nevladne organizacije," so opozorili v sporočilu za javnost.

Krivca za napačno odložene smeti je težko najti
Posameznikom, ki ne ločujejo odpadkov, marsikje grozi po več sto evrov kazni. Vendar pa jih kljub izvajanju nadzora inšpektorji izrekajo bolj malo. Najbolj problematično je namreč ločevanje odpadkov v večstanovanjskih stavbah, kjer pa je krivca za napačno odložene smeti težko najti. Podobno velja v sistemu ločenega zbiranja in odlaganja odpadkov v ekoloških otokih. Inšpektorat ljubljanske občine je v obdobju med 2014 in 2017 obravnaval povprečno 251 prekrškov po odloku o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov. Največkrat prihaja do neločevanja odpadkov pri gospodarskih družbah in posameznikih, ki v zabojnike za mešane komunalne odpadke odlagajo druge frakcije komunalnih odpadkov.(TFL)