Načrti ob morebitni novi finančni krizi

Največje ameriške banke, med njimi Bank of America, Citigroup, Goldman Sachs Group in JPMorgan Chase, bodo morale regulatorjem predložiti načrte, iz katerih bo razvidno, kako se bodo spopadle z morebitno novo finančno krizo, je danes potrdil ameriški finančni regulator, Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov (FDIC). FDIC je tako prižgala zeleno luč za pravila, predvidena v finančni reformi, ki jo je ameriški kongres potrdil lani. Namen pravil je zmanjšati verjetnost, da bi morala vlada v primeru nove finančne krize znova priskočiti na pomoč bankam, poroča ameriška tiskovna agencija AP, ki jo povzema STA. Skladno s pravili bodo morale banke, katerih bilančna vsota je večja od 50 milijard dolarjev, FDIC, ameriški centralni banki Federal Reserve (Fed) in svetu za nadzor stabilnosti finančnega sistema predložiti načrte za izhod iz morebitne nove krize.

Kakšni so predlogi za stabilizacijo slovenskih javnih financ in davčno reformo pa si lahko preberete v ekskluzivnem pogovoru z mag. Ivanom Simičem o nujnosti davčne reforme v Sloveniji.

Javni dolg Slovenije naj bi letos po napovedih dosegel nekaj čez 43 odstotkov BDP. Stanje vseh državnih poroštev in jamstev je medtem konec lanskega leta dosegalo 21,5 odstotka BDP. Od tega so časovno omejena poroštva in jamstva za omejevanje finančne krize predstavljala 6,9 odstotka BDP, ostala poroštva pa 14,6 odstotka BDP, poroča STA.

Vlada je na včerajšnji seji odbora za gospodarstvo in trajnostni razvoj ter odbora za državno ureditev in javne zadeve med drugim obravnavala predlog novega zakona o javnih financah, s katero se bo z namenom vzdrževanja javnofinančne discipline določilo zgornji meji javnega dolga in državnih poroštev. Ti naj bi bili pri 45 in 15 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP).

S predlaganim zakonom se želi v prvi vrsti vzpostaviti vzdržne javne finance, zato predlog poleg omenjene zgornje meje dolga in poroštev med drugim predvideva tudi obveznost priprave srednjeročnega fiskalnega okvirja, ki ga sprejme državni zbor za obdobje petih let.

Predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so na včerajšnji okrogli mizi z naslovom Kaj nam prinaša uvedba davčnih blagajn, ki je potekala v Celju, znova zatrdili, da podpirajo uvedbo davčnih blagajn. Ob tem so poudarili, da morajo zahteva za davčne blagajne veljati za vse pravne in fizične osebe, ki poslujejo z gotovino. STA poroča, da je generalni sekretar OZS Dušan Krajnik spomnil, da so že leta 2006 jasno in glasno povedali, da podpirajo uvedbo davčnih blagajn. S tem želijo odpraviti lažno obtoževanje, da njihovi člani z izdajo računov goljufajo. "Davčne blagajne morajo veljati za vse pravne in fizične osebe ter društva, ki uporabljajo plačilni promet v obliki gotovine. OZS v petih letih ni spremenila svojega stališča. Torej, davčne blagajne za vse brez izjeme, tudi za branjevke na tržnici," pravi Krajnik.

Če bo DZ sprejel predlagani zakon o uvedbi davčnih blagajn po zdajšnjem osnutku, ki predvideva določene izjeme pri uvedbi davčnih blagajn, pa Krajnik napoveduje referendum. Po njegovih besedah OZS od vlade zahteva spremembo zakona o dohodnini, ker so prepričani, da bi sivo ekonomijo v državi zmanjšali le, če bi štel vsak izdan račun. "Takšen zakon bi se korenito zajedel v tkivo sive ekonomije," je prepričan Krajnik. (TFL)