Družinska podjetja – pasti in izzivi

»Družinska podjetja so lahko zelo uspešna – poglejte denimo Benetton,« pravi Silvester Pečjak, direktor pekarne Pečjak in dodaja: »Vendar menim, da so najbolj pomembni temelji, ki so postavljeni v odnosih; določene stvari morajo biti tudi napisane. Tako preprečiš razdore v družini. Dobra stran družinskega podjetja pa je, da ne živi za podjetje en sam človek, ampak praktično vsa družina.« Intervju z njim bomo objavili popoldne v TFL Glasniku.

Koalicijski partnerji so se dogovorili za dopolnila k predlogom proračunov za prihodnji dve leti na način, da bodo zagotovili sredstva za usklajevanje pokojnin v višini 50 milijonov evrov, je pojasnil prvak DeSUS Karl Erjavec. Precej nemira pa naj bi v koaliciji vzbudila napoved DL, da bo podprla opozicijski predlog sprememb varčevalnega zakona.

Pokojnine tako po Erjavčevih besedah ne bodo zamrznjene, kot to predvidevata predloga proračunov. Glede na dogovor bi se lahko približno polovično usklajevale, je dejal.

Občutenje recesije je po podatkih Društva za marketing Slovenije na novi najvišji stopnji doslej. V jesenskem merjenju raziskave Trženjski monitor je kar 80 odstotkov vprašanih pritrdilo, da osebno čutijo vpliv recesije na njihovo vsakdanje življenje, kar je tri odstotne točke več kot pred pol leta. Jesensko merjenje kaže, da trend racionalizacije potrošnje ne pojenja in da je potrošnikom slovensko poreklo pomembno, vendar ne za vsako ceno. Podatki obenem kažejo, da se 88 odstotkov vprašanih oskrbi z doma pridelano hrano.

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound v novem poročilu predstavlja rezultate raziskave o mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Ugotovitve Eurofounda kažejo, da se ekonomski stroški za družbo zaradi nevključevanja teh mladih ocenjujejo na 153 milijard evrov. Leta 2011 je bilo zaposlenih le 33,6 odstotka mladih, kar je doslej najnižji zabeleženi delež. Od začetka recesije brezposelnost mladih stalno narašča in je leta 2011 dosegla 5,5 milijona oseb (21 odstotkov).

Z omejitvijo fiktivnega vpisa bi prihranki nastali predvsem pri pobiranju davkov in pri socialnih trasferih, ker bi fiktivno vpisani v manjši meri bremenili različne socialne pravice, je na včerajšnji seji DZ dejal minister, pristojen za izobraževanje, Žiga Turk. Fiktivni študenti državo po njegovi oceni stanejo med 50 in 100 milijoni evrov letno.(TFL)