Predsednik republike Borut Pahor je v pogovoru za Radio Slovenija napovedal, da bo prihodnje leto znova kandidiral. Komentiral je tudi dogajanje v soseščini in svetu ter poudaril pomembnost ohranitve zaupanja s sosednjo Hrvaško. Čeprav ga prihodnje leto čaka predsedniška tekma, pa bo, kot je zatrdil, svoje delo opravil do konca, kot misli, da je treba. Med drugim ga čaka tudi izbira kandidatov za štiri ustavne sodnike. Obenem pa bo "z vso strastjo vodil tudi kampanjo za cilje, v katere verjamem". Četudi imen drugih kandidatov še ni, sam ne misli, da je vnovičen mandat samoumeven. Bi si pa želel, da Slovenija tudi z njegovo vnovično izvolitvijo pokaže, da postaja stabilnejša država, je dejal.

DZ sprejel zakon o ukrepih v javnem sektorju

Državni zbor je na izredni seji sprejel zakon o ukrepih v javnem sektorju, ki sledi včeraj podpisanemu dogovoru s sindikati. Od 60 navzočih poslank in poslancev je zakon podprlo 48, proti pa je glasoval Matjaž Hanžek iz ZL. Dogovor za javni sektor odpravo varčevalnih ukrepov postavlja v leti 2017 in 2018. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po včerajšnjem podpisu dejal, da je vesel, da so pogajanja zaključili v dialogu in v okviru, ki je javno-finančno vzdržen. Zadovoljstvo so izrazili tudi sindikalisti. Dogovor je podpisalo 29 sindikatov od 41, dva pa to nameravata še narediti. S tem je kvorum za veljavnost bil dosežen.

Osebni podatki in delovna razmerja

Informacijski pooblaščenec je na podlagi prijav kršitev varstva osebnih podatkov v delovnih razmerjih in številnih zaprosil za mnenje na tem področju izdal publikacijo s smernicami, ki bodo delodajalcem in upravljavcem zbirk osebnih podatkov v pomoč pri zagotavljanju zakonite obdelave osebnih podatkov, delavcem pa pri uresničevanju njihovih pravic. Ob tem so poudarili tudi, da čeprav obdelavo osebnih podatkov na delovnopravnem področju ureja kar nekaj zakonov, obstajajo številne "sive cone", ko obdelave osebnih podatkov ne ureja noben zakon in je treba presojati od primera do primera.

Noveliranje zakona o vojaški službi

Ministrstvo za obrambo je v javno razpravo poslalo predlog novega zakona o službi v Slovenski vojski. Predlog skupaj s predlogom novega zakona o obrambi, ki je bil v javni obravnavi že v prvi polovici leta, predstavlja temelje prenove sistemske zakonodaje na obrambnem področju, so poudarili na ministrstvu. Temeljni cilji predloga zakona so urediti opravljanje vojaške službe, temeljne odnose pri izvajanju vojaške službe, posebne pravice ter obveznosti in odgovornosti pripadnikov Slovenske vojske med opravljanjem vojaške službe. Predlog bo v javni razpravi do 31. januarja.

Vršički konoplje na recept

Ministrstvo za zdravje s spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog načrtuje, da bi lahko na zdravniški recept dobili cvetne ali plodne vršičke konoplje. To pa ne pomeni, da bi omogočali gojenje konoplje doma v medicinske namene, ampak jo bodo lahko bolniki dobili v lekarnah. Če bo sprememba uredbe sprejeta v predlagani obliki, bodo bolniki lahko dobili na zdravniški recept različne oblike konoplje, tako sintezne kot naravne ekstrakte, po novem tudi vršičke. Zdravniki jih bodo lahko predpisovali na podlagi strokovnih smernic, ki jih bo pripravila stroka za posamezna področja.

Regulacija humanitarne pomoči

Ministrstvo za zunanje zadeve je v javno razpravo poslalo osnutek zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči, katerega cilja sta med drugim bolj učinkovito izvajanje pristojnosti in mobilizacija zasebnih finančnih tokov. Med glavne rešitve, ki jih prinaša osnutek, sodi regulacija humanitarne pomoči, ki jo zakon umešča v sistem mednarodnega razvojnega sodelovanja in ji določa lastne cilje znotraj tega sistema. Poleg tega MZZ med temeljnimi rešitvami navaja tudi sodelovanje zasebnega sektorja, ki je lahko tudi profitno. To naj bi omogočilo večjo motivacijo zasebnega sektorja za vključevanje v projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Drugačni sistemi DDV

Evropska komisija je predstavila predlog, ki bi državam članicam EU omogočil uporabo drugačnega sistema DDV od pravil, ki trenutno veljajo v uniji. Prodaje med podjetji v vrednosti nad 10.000 evrov bi bilo možno pod posebnimi pogoji obračunati brez DDV, ki bi ga v celoti krila le končna stranka. S tem bi zmanjšali možnosti goljufanja. Takšno odstopanje bi bilo zaradi zaščite notranjega trga sicer možno samo pod posebnimi strogimi pogoji. Trenutno so namreč vsa podjetja v proizvodni in dobavni verigi blaga delno odgovorna za zbiranje DDV.(TFL)