Državni zbor je na petkovi seji z 48 glasovi za in 25 proti skupaj z nekaterimi dopolnili sprejel novelo zakona o revidiranju, s katero bo Slovenija kot zadnja članica EU prenesla določila direktive o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze. Zaradi zamude državi grozi tudi finančna kazen. Direktiva med drugim določa pogoje za dodelitev dovoljenj osebam, ki izvajajo obvezne revizije in njihovo registracijo, pravila o neodvisnosti in nepristranskosti in poklicni etiki, ki veljajo za te osebe, ter javni nadzor nad njimi.

Večja preglednost finančnega trga
V soboto je začel veljati novi zakon o trgu finančnih instrumentov, ki prinaša večjo preglednost slovenskega trga, večje varstvo vlagateljev in večje pristojnosti nadzornega organa. Zaradi novega zakona pa so bile potrebne spremembe še dveh drugih zakonov: o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov. Z zakonom se je v slovenski pravni red prenesla direktiva o trgih finančnih instrumentov (Mifid 2), podrobneje so urejene pravice vlagateljev ter obveznosti investicijskih podjetij, zakon s posebnim sistemom zagotavlja tudi popolno in nadzorovano poplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev v primeru stečaja borznoposredniške družbe.

DZ potrdil spremembe zakonov
DZ je v petek s 43 glasovi za in brez glasu proti sprejel tudi novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki izplačilo napredovanj z aprila trajno zamika na december. Gre za del dogovora, ki so ga vladni pogajalci sklenili z večino sindikatov javnega sektorja. Novela določa, da vsi javni uslužbenci in funkcionarji v letu, ko izpolnijo pogoje za napredovanje v višji plačni razred oz. naziv, dobijo pravico do izplačila s 1. decembrom. Takšna rešitev na podlagi interventnih predpisov velja že od leta 2015. DZ je s 53 glasovi za in šestimi proti sprejel še novelo zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) in razvojnem prestrukturiranju regije, po kateri naj bi rudnik namesto konec letošnjega leta zaprli konec leta 2020.

Sreda, dan za pro bono
Slovenski odvetniki v sredo pripravljajo Dan odvetniške pravne pomoči pro bono, ko bodo v odvetniških pisarnah, prostorih lokalnih skupnosti, v Ljubljani pa tudi na mirujočih avtobusih potniškega prometa nudili brezplačno pravno svetovanje. Dan je namenjen predvsem tistim, ki si zaradi težkega finančnega položaja ne morejo poiskati pravne pomoči. V letošnji osmi akciji bodo odvetniki državljanom ustno pojasnili splošne informacije v zvezi z njihovimi pravnimi vprašanji in jim predstavili pravne možnosti za njihovo rešitev.

Prva vloga za letne pravice še vedno nujna
Vsi, ki prvič vlagajo vlogo za otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državno štipendijo in subvencijo malice in kosila, morajo še vedno oddati vlogo. Ta je lahko papirna ali elektronska. Tistim, ki se jim katera od letnih pravic izteče decembra in pozneje, pa za podaljšanje ni treba več vložiti vloge, ker bo o podaljšanju odločil center za socialno delo po uradni dolžnosti. Še vedno pa mora upravičenec ves čas prejemanja pravice sporočati spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice. Pravica do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca se po navedbah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z 31. decembrom izteče približno 30.000 upravičencem.

Poseben sklad za neizkoriščene donacije
Sredstva, ki jih zavezanci za dohodnino ne namenijo upravičencem do donacij, se bodo po novem stekala v poseben sklad, iz tega pa se bo financiralo razvoj nevladnih organizacij. Gre za nekaj milijonov evrov letno, ki jih bo nevladnim organizacijam prek razpisov dodeljevalo ministrstvo za javno upravo. Poseben sklad za financiranje delovanja nevladnih organizacij predvideva zakon o nevladnih organizacijah, ki ga je DZ sprejel letos spomladi. Pravno podlago za njegovo ustanovitev s 1. januarjem 2019 pa daje novela zakona o izvrševanju proračuna, ki so jo poslanci sprejeli na četrtkovi izredni seji.

Iz Katovic tudi razočarani
Pogajalci iz skoraj 200 držav so v soboto pozno zvečer po dobrih dveh tednih podnebne konference v poljskih Katovicah dosegli dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma. Okoljske organizacije so razočarane, saj menijo, da države niso dovolj smele. Slovenija doseženi dogovor vidi kot dober, a z nekaj razočaranji, je za STA dejal slovenski podnebni pogajalec Marko Maver. Tudi minister za okolje in prostor Jure Leben je v prvem odzivu prek Twitterja sporočil, da je razočaran, da pogovori niso prinesli več. "Kar nekaj neusklajenih točk bo potrebno dogovoriti na naslednjem podnebnem vrhu," je dodal.(TFL)