Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je za obravnavo na plenarni seji DZ pripravil dopolnjen predlog novele zakona o nalogah in pooblastilih policije. Razpravo so zaznamovala predvsem opozorila, da bo policija dobila možnost prekomernega zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov, kar pa je notranja ministrica zavrnila. Novela zakona namreč policiji omogoča zbiranje in uporabo podatkov o letalskih potnikih za vse lete, optično prepoznavanje registrskih tablic, hkrati pa razširja možnost zbiranja biometričnih podatkov. Informacijska pooblaščenka Mojco Prelesnik je v razpravi poudarila, da ne vidi potrebe, da policija zbira podatke o letalskih potnikih, ki niso problematični, posebej na letih znotraj EU. Tudi zbiranje biometričnih podatkov je po njenem zastavljeno preširoko, prav tako možnost uporabe brezpilotnih letal, ki se z novelo širi.

Redarji bodo lahko legitimirali

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je za obravnavo na plenarni seji pripravil novelo zakona o občinskem redarstvu, ki občinskim redarjem daje možnost ugotavljanja identitete osebe ter uporabe telesne sile in plinskega razpršilca. Prav slednje med delom poslancev povzroča pomisleke. Predlog novele zakona tako določa, da bo smel občinski redar uporabiti telesno silo in plinski razpršilec tudi v primeru, ko oseba ne bo upoštevala njegove ustne odredbe oz. ukaza in bo skušala oditi. Pri tem bo moral redar vedno uporabiti najmilejše prisilno sredstvo, ki je primerno v konkretnem položaju. Občinski redar bo lahko po predlogu izvedel tudi ugotavljanje identitete posameznika, vendar ne na enak način kot policist, ki ima pravico vpogleda v podatke iz ustreznih evidenc.

Odločna podpora tobačnemu zakonu

Odbor DZ za zdravstvo je z 12 glasovi za in nobenim proti podprl vladni predlog tobačnega zakona. Največ polemike je izzvalo dopolnilo SD, po katerem bi določbe o uvedbi enotne embalaže umaknili iz zakona in jih prenesli v posebni zakon. Dopolnilo ni zbralo zadostne podpore, kar pa njegove zagovornike ni odvrnilo od podpore zakonu. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat je izrazila prepričanje, da zakon prinaša dokazano učinkovite ukrepe. Poudarila je, da je zakon tudi pomemben korak k vzdržnosti zdravstvene blagajne, saj po oceni študije, ki jo je naročila Evropska komisija, Slovenija vsako leto zaradi posledic kajenja izgubi pet odstotkov BDP oz. 1,8 milijarde evrov. Pirnatova je kot posebej učinkovit ukrep proti marketinškim pristopom tobačne industrije za pridobivanje novih kadilcev, zlasti med mladimi, izpostavila enotno embalažo, ki jo prinaša zakon in bi se uvedla z letom 2020.

Brez veta na zakon o tujcih

Državni svet ni izglasoval odložilnega veta na novelo zakona o tujcih, saj je za vložitev veta glasovalo 16, proti pa 19 svetnikov. Kljub pomislekom o neustavnosti in neskladju z mednarodnim pravom je večina svetnikov opozarjala, da mora država najprej poskrbeti za varnost svojih državljanov. Med argumenti zagovornikov novele zakona je bilo slišati, da so človekove pravice tudi človekove pravice slovenskih državljanov, država pa ima ne samo pravico, temveč tudi dolžnost poskrbeti za lastno varnost. V bran zakonu je stopila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, ki je poudarila, da mora biti del mednarodne zaščite tudi preprečevanje zlorab in morebitnega zloma azilnega sistema. Ta pa je po njenih besedah v primeru masovnih migracij pričakovano dejstvo. Nujni postopek sprejemanja zakona pa je upravičila z besedami, da se "situacija lahko vsak hip spremeni".

Zdravstveni zakon v javno obravnavo

Koalicija je razpravljala o reformnih zakonih s področja zdravstva in soglašala, da gre predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v javno obravnavo za 45 dni. Koalicija se po besedah ministrice Milojke Kolar Celarc strinja s ključnimi rešitvami, pomisleki in skrbi pa so zlasti glede košarice pravic. Poudarila je, da s predlogom zakona ne krčijo univerzalne košarice pravic, uvajajo pa obvezno zavarovanje za vse otroke ter tudi bolj solidaren način financiranja zdravstva glede na prihodke posameznika. Pred krčenjem košarice pravic svarijo zlasti v SD. V stranki po besedah vodje poslanske skupine Matjaža Hana podpirajo idejo, da bi tisti, ki manj zaslužijo, manj plačevali v zdravstveno blagajno kot tisti, ki zaslužijo več.

Več otrok z brezplačnim kosilom

Po noveli zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se je začela uporabljati včeraj, bodo do brezplačnega šolskega kosila poleg tistih iz prvega upravičeni tudi otroci družin iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda. Gre za družine, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 36 odstotkov povprečne plače. Na ministrstvu za delo so zagotovili, da bodo upravičenci o tej novosti obveščeni hkrati z odločbo o otroškem dodatku. Tako naj bi čim več staršev zvedelo za to pravico. Po opozorilih nekaterih kar približno 15 odstotkov otrok oz. njihov družin ni izkoristilo pravice, ki jim je pripadala že po prej veljavni ureditvi.(TFL)