Država se bo pritožila na sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je to postopek izredne uprave v Agrokorju priznalo kot tuji postopek zaradi insolventnosti. Vlada ocenjuje, da sta si hrvaški Lex Agrokor in slovenski Lex Mercator v nasprotju, zato je tuji postopek v nasprotju s pravnim redom Slovenije. Priznanje tujega postopka po mnenju vlade pomeni priznanje odločitev, ki so sprejete na podlagi hrvaškega zakona, kar pomeni poseg v suverenost Slovenije. Sklep naj bi vplival na varnost in javni interes Slovenije, saj da je DZ Lex Mercator sprejel ravno zaradi zaščite družb, kot je Mercator, pred interesi večinskih lastnikov. Vlada meni, da bi lahko postopek zoper Agrokor ogrozil Mercator ter tudi gospodarsko, socialno in finančno stabilnost Slovenije.

Uprava za probacijo in svet vlade za poravnave
Vlada je skladno z zakonom o probaciji v uredbo o organih v sestavi ministrstev dodala nov organ, in sicer Upravo RS za probacijo. Določila je tudi delovno področje novega organa v sestavi pravosodnega ministrstva. Uprava za probacijo bo opravljala strokovne, upravne, nadzorne in razvojne naloge na področju izvrševanja kazenskih sankcij, ki se izvajajo v skupnosti. Vlada je imenovala tudi člane sveta vlade za poravnave v skladu z zakonom o državnem odvetništvu, ki določa ta novi sui generis organ. Njegova naloga bo oblikovanje mnenja v predhodnem postopku med državnim odvetništvom in zastopanim subjektom.

Boljši protikorupcijski pravni okvir
Novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije bo predvidoma prihodnji teden v vladni proceduri. S predlogom novele zakona se izboljšuje protikorupcijski pravni okvir, ustvarja pogoje in okoliščine, s katerimi se KPK omogoča učinkovitejše delo, je razvidno iz sporočila za javnost po seji vlade. Novela pa tudi krepi preventivno vlogo komisije z novimi pristojnostmi na tistih področjih, kjer je lahko dodana vrednost omejevanja korupcije s strani take institucije največja, to je identifikacija in odprava sistemskih korupcijskih tveganj ter nasprotij interesov in nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev.

Šketa proti pritiskom nad tožilci
Generalni državni tožilec Drago Šketa manj kot tri mesece po začetku mandata že riše kljukice na seznamu zadanih nalog. V pogovoru za STA je ocenil, da vsaka kadrovska sprememba prinese novo dinamiko. Zastopati želi vse tožilce in dodaja: "Ne bom dopustil kakršnihkoli pritiskov nad delom državnih tožilcev." Šketa je doslej zamenjal nekatere vodje oddelkov na vrhovnem državnem tožilstvu. Tako Maribor kot Koper pa bosta po njegovih besedah morda kmalu dobila novi vodji. Ministrstvo za pravosodje je že podalo mnenja na prijavljene kandidate za obe mesti, tako da bo državnotožilski svet jeseni lahko izbral.

Vlada predlaga ustanovitev enotne državne službe
Vlada je sprejela predlog zakona o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi. Ta predvideva ustanovitev enotne državne službe, da bi se zagotovile splošno koristne informacije o naravnih pojavih ter stanju naravnih virov na omenjenih štirih področjih. Cilji delovanja enotne službe bodo trajno opazovanje in sistematično zbiranje podatkov, zagotavljanje večje varnosti ljudi in premoženja in večja učinkovitost izvajanja državnih nalog za splošno koristne dejavnosti. Za izvajalca službe predlog določa Agencijo RS za okolje, ki že zdaj bdi nad temi področji. Po novem pa bo celovito in na novo urejena vsebina, ki je trenutno razpršeno urejena v več zakonih ali podzakonskih predpisih.

Spremembe na področju izobraževanja
Vlada je določila besedilo novele zakona o gimnazijah, s katerim se omejuje trajanje statusa dijaka in vzporednega izobraževanja, spremembe pa se prav tako nanašajo na pravice do izobraževanja za tujce. Novela zakona omejuje vzporedno izobraževanje zgolj na izobraževanje v umetniški gimnaziji, prav tako pa natančneje določa tudi dolžnosti dijaka in razloge, zaradi katerih je lahko izključen iz šole. Vlada je potrdila tudi novelo zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, s katero želijo vzpostaviti enoten register učnih mest. Novela zakona obenem uvaja prilogo k spričevalu, ki zagotavlja podrobne, enotne in mednarodno primerljive informacije delodajalcem o doseženi poklicni kvalifikaciji.

Enotno urejen delovni čas učiteljev
Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič in predstavniki šolskih sindikatov so podpisali spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, s katerimi se opredeljujeta delovni čas in delovna obveznost učiteljev. Gre za velik korak naprej v smislu zaupanja v izvajanje učiteljevega dela, je ocenila ministrica. Pogodba onemogoča dodatno nalaganje administrativnega dela učiteljem in učiteljicam, tako da je ta čas "zavarovan za bistveno nalogo učitelja, torej za pouk". Na drugi strani sporazum učitelju omogoča, da sam razpolaga z delovnim časom, ki ni vezan na časovno opredeljene naloge.(TFL)